Črna življenja štejejo, gospod Batagelj, odpravite diskriminacijo črne človeške ribice!

Spoštovani gospod Batagelj, svetujem vam, da razmere v Postojnski jami nemudoma uravnate po smernicah svetovne levice, ne pa da čakate na dekret vzhajajoče leve zvezde Tanje Fajon. Ko bo ona, ki je sicer na plačilnem seznamu v Bruslju, politično pa mešetari v Sloveniji in proti Sloveniji, na sončni strani Alp kričala med drugim tudi »black lives matter«, utegne biti prepozno.

Spoštovani gospod Marjan Batagelj, z javnim pismom se obračam na vas, predsednika upravnega odbora in približno tričetrtinskega delničarja Postojnske jame ter priznanega podjetnika. Ker ste znani po tem, da vidite dlje od današnjega trenutka in od prstov iztegnjene roke, verjamem, da boste pismo spoznali za dobronamerno in upoštevali v njem zapisana dejstva.

Tudi življenja črnih proteusov štejejo

Po svetu kroži zastrašujoč slogan (bojni klic, po Verbincu) »Black lives matter« – vi pa, kot da se nič ne dogaja in se vas to ne tiče. Četudi ste se pritajili, niste nič manj krivi in ogroženi, ne vi ne Postojnska jama. V čem je problem? V svetovno znani kraški jami namenjate pretirano skrb »beli« človeški ribici (znanstveno ime Proteus anguinus, po domače tudi močeril), ne menite se pa za »črno« človeško ribico (znanstveno ime Proteus anguinus parkelj, po domače tudi črni močeril). Naj vam bo jasno: tudi in predvsem življenja črnih človeških ribic štejejo!

Beseda parkelj ni primerna za tovrstno poimenovanje

Pred zoologi in zgodovinarji je težko in zanimivo vprašanje, in sicer kdaj so kruti in genocidni Notranjci izgnali črnega močerila v Vojno krajino. Njegovo življenjsko okolje je tako danes le v podzemlju in izviru rečice Dobličice pri Črnomlju. Dolga stoletja so tekla, v katerih je bil črni močeril povsem neznan. Odkrili so ga šele leta 1986 in prof. dr. Boris Sket ga je leta 1994 znanstveno poimenoval parkelj. Poimenovanje se je po četrt stoletja izkazalo za popolnoma neprimerno, kajti parkelj ima negativno konotacijo. Še več, parkelj je spremljevalec sv. Miklavža, vzet iz katoliškega izrazoslovja, zato je moteč za novopoganske Slovence in imigrante. Ker je pismo javno, se v njem obračam tudi na akademika, gospoda Borisa Sketa, ki naj v znanstvenih krogih doseže čimprejšnjo odpravo žaljivega poimenovanja črnega močerila, ker danes le še črna življenja štejejo.

Valvasor človeška ribice nit opazil ni

Valvasor, ki je bil natančen in oster opazovalec, v Postojnski jami ni opazil ne bele ne črne človeške ribice. Šele okroglih sto let po Valvasorjevem ogledu jame so leta 1768 odkrili belo človeško ribico, o črni pa iz tistega časa ni nobenih poročil. Ali je sploh ni bilo v Postojnski jami ali črna življenja tedaj še niso štela? Dovolim si špekulirati o tem, da se je genocid nad črno človeško ribico v Postojnski jami po vsej verjetnosti zgodil leta 1857, tik preden sta v podzemni svet vstopila njih cesarost Franc Jožef in Sisi (Elizabeta Bavarska), kronani glavi belopoltih rasistov.

Kapniki, črni zaradi eksplozije in požara aprila 1944, tudi štejejo

Zgodovina se ponavlja kot farsa. Utegne se ponoviti tudi v Postojnski jami. Vsak zaveden Slovenec ve, da so prav v Postojnski jami v teroristično-diverzantski akciji naši fantje konec aprila 1944 zadali odločilen udarec nacionalsocialističnemu okupatorju in pripomogli k bližajočemu se koncu druge svetovne vojne ter k zmagi komunistično socialistične revolucije. Profesorja Jože Pirjevec in Božo Repe, popravita me, prosim, če so me patriotska čustva zanesla in morda nekoliko pretiravam. Vhodni del jame, v katerem je ves teden gorelo, je za vedno uničen. Občina Postojna bo, kot se je bati, na veke imela na dan požiga 23. aprila občinski praznik. Dragi Postojnčani, upam, da se zlasti na ta dan zgražate nad barbarstvom Talibanov, ki so v Afganistanu porušili kip Bude, in islamskimi teroristi, ki so v Siriji porušili Palmiro. Ko cilj posvečuje sredstva, ne postanejo žrtve skrajnežev samo ljudje, ampak tudi mojstrovine nevernikov in narave. Črni kapniki štejejo!

Rezervni scenarij: vijoličasta človeška ribica

Gospod Batagelj, Postojnska jama bo spet gorela, če ne boste poskrbeli za odpravo diskriminacije črne človeške ribice! Predlagam, da v novem podzemnem akvariju na tri leta izmenjujete bele in črne človeške ribice. Upam, da pri tem ne boste imeli težav z ljubljansko Filozofsko fakulteto zaradi plagiata pri uresničevanju enakopravnosti; tam namreč na tri leta profesorice izmenjujejo (za zdaj samo) slovnični spol. Ker imate velik vpliv v občini, občinske žene in može prepričajte tudi o potrebnosti spremembe občinskega grba. Po vzoru Škofje Loke, ki ima v grbu zamorca, bi moral biti v postojnskem grbu črn proteus. Razmisliti bi bilo dobro tudi o rezervnem scenariju, po katerem bi izbrali za grb lilasto človeško ribico, kot so že pred leti vizionarsko storili s kravo na čokoladi Milka: ni ne bele ne črne rase, ampak lila.

Vrstni red dogodkov v zvezi s Postojnsko jamo še ne more biti znan

Spoštovani gospod Batagelj, svetujem vam, da razmere v Postojnski jami nemudoma uravnate po smernicah svetovne levice, ne pa da čakate na dekret vzhajajoče leve zvezde Tanje Fajon. Ko bo ona, ki je sicer na plačilnem seznamu v Bruslju, politično pa mešetari v Sloveniji in proti Sloveniji, na sončni strani Alp kričala med drugim tudi »black lives matter«, utegne biti prepozno. Trenutno vrstnega reda dogodkov ob vašem morebitnem usodnem obotavljanju še ne poznamo. Ne vemo, ali bo požaru sledila svobodna komuna Postojnska jama ali bo najprej ustanovitev komune in šele nato požar. Da ne pozabimo, črna življenja štejejo!

Opomba: Gospodu Batagelju se vljudno opravičujem, ker sem si v kozeriji sposodil njegov cenjeni lik.