Na začetku prve svetovne vojne je na splošno prevladovala vojaška doktrina, ki je bojno zmago pripisovala množičnim pehotnim napadom. Za podkrepitev te doktrine so uvedli različna nova orožja, kot so bile ročne granate, strupeni plini, velikanski možnarji in drugo. Po sloviti bitki na Marni pa so vzdolž zahodne fronte izkopali na tisoče kilometrov vzporednih jarkov, ki so jih zavarovali z bodečo žico. Zaradi takih jarkov, ki so potekali od Severnega morja do Švice, se je na bojiščih uveljavila statična vojna z občasnimi proti napadi, ki pa so se vsi kar po vrsti izjalovili. Vsak takšen množičen pehotni napad pa je zahteval izredno veliko človeških žrtev. Med najbolj krute bitke iz prve svetovne vojne spada tudi tretja bitka pri Ypressu na zahodni fronti, ki se je začela 31. julija 1917 in končala 10. novembra istega leta. Ime belgijske vasice je postalo znano zaradi najhujših grozot bojevanja v strelskih jarkih, pri čemer je bila bitka kljub 300.000 žrtvam samo na angleški strani, strateško povsem nepotrebna. Britanski vrhovni poveljnik Douglas Haig zaradi svojega trmoglavega vztrajanja pri nesmiselni vojaški doktrini za množično smrt svojih vojakov, ni nikoli odgovarjal pred kakršnim sodiščem.
Foto: Wikipedia
