Bitko pri rtu Trafalgar v Španiji, ki je bila 21. oktobra 1805, štejejo za eno najbolj znanih bitk v zgodovini pomorskega bojevanja. Spopad med angleškim in francosko – španskim ladjevjem, sodi v okvir vojaških operacij tretje koalicije evropskih držav proti Napoleonovi Franciji. Napoleonu je bilo jasno, da dokler ne premaga Anglije svojih osvajalnih načrtov zlasti na morju, ne bo mogel uresničiti, zato premirja ni spoštoval. Napoleon je bil sijajen kopenski vojskovodja, toda na morju pa je bil precej manj spreten, saj se z angleškimi admirali na morju ni mogel kosati.
Maja leta 1803 so tako Francozi pri pristanišču Boulogne začeli zbirati svoje ladje in vojaštvo, od koder je francoski admiral Pierr Villeneuve leta 1805 odplul proti Karibom, kar je bilo samo slepilo. Znameniti angleški enoroki viceadmiral in baron Horatio Nelson ga je ves čas zasledoval. Ko se je Villeneuve vrnil v evropske vode plovbo ni nadaljeval proti severu, da bi pomagal napoleonu zavzeti Anglijo, ampak se je iz neznanega vzroka umaknil pred Angleži na jug v španski Cadiz. Združeno francosko – špansko ladjevje, ki ga je sestavljalo triintrideset ladij (33), je v bližini rta Trafalgar v zasedi pričakalo sedemindvajset (27) britanskih ladij pod poveljstvom admirala Nelsona. Vnela se je srdita bitka, v kateri je združeno ladjevje izgubilo kar dvaindvajset (22) ladij, Britanci pa niti ene. V bitki je bil admiral Nelson smrtno ranjen, kasneje pa je britancem uspelo zajeti francosko admiralsko ladjo Bucentaure, skupaj z admiralom Pierrom Villeneuvom. Tako so Angleži Napoleonu preprečili napad na Anglijo.
Foto: Wikipedia
