Bitka na Kozari

»Kozaraška epopeja« ali »Operacija zahodna Bosna«, kot so jo poimenovali Nemci, je bila med 2. svetovno vojno prva večja vojaška operacija na širšem prostoru med Savo, Uno in Vrbasom s središčem na Kozari, na katerem je živelo okoli 200 tisoč ljudi, pretežno Srbov. Spomladi leta 1942 so partizani osvobodili Prijedor, Bosanski Petrovac, Drvar in Glamoč ter na tem ozemlju 21. maja 1942  ustanovili Prvo krajiško brigado. Nemci in Ustaši so zato 10. junija 1942 začeli obkoljevati Kozaro z namenom, da uničijo partizane. Kar nekaj nemškim divizijam redne vojske Wermacht (ne pa policistom, ki so pretežno delovali v Sloveniji) je poveljeval general major Friedrich Stahl, komandant 714. divizije za zahodno Bosno, partizane pa je vodil legendarni komandant Kosta Nađ. Okoli tri tisoč partizanov je spremljalo še okoli deset tisoč beguncev, ki so jih Nemci stisnili v obroč na Kozari. Nemcev, četnikov, ustašev in celo nekaj Madžarov pa je bilo več kot 31 tisoč. Preboj je bil 3. julija le delno uspešen, Nemci pa so uničili partizansko bolnico in ubili 300 ranjencev, partizanski komandanti in polit komisarji na vseh ravneh pa so se pravočasno izvili iz obroča. Vseh civilnih žrtev v tej bitki je bilo okoli 35 tisoč, 11 tisoč otrok pa so odpeljali v ustaška taborišča, iz katerih se niso nikoli vrnili.  Pri tem je zanimivo, da je v teh bojih na nemški strani sodeloval tudi kasnejši predsednik Združenih narodov Kurt Waldheim.

Foto: Wikipedia