Bitka elit proti sovražnemu govoru in Bog v javnosti

42
724
Donald Trump, ki je 8. novembra lani zmagal na volitvah v ZDA, je prisegel kot 45. ameriški predsednik. (Foto: AP)
Donald Trump, ki je 8. novembra lani zmagal na volitvah v ZDA, je prisegel kot 45. ameriški predsednik. (Foto: AP)

Včeraj so bili prvaki v zagovarjanju strpnosti, dialoga, svobode umetniškega izražanja, svobode govora, danes se na vse kriplje bojujejo proti sovražnemu govoru in pri tem postajajo sami nestrpni, nedialoški, borci proti svobodi govora. To je žalostna usoda najbolj gorečih (in najbolje financiranih) vernikov boginje, ki sliši na ime Politična korektnost. Čas je, da se določena kulturna, politična in intelektualna elita (à la MI – Mirovni inštitut) vpraša, zakaj ji je projekt strpnosti spodletel. Pozor! Ta elita je imela medije, imela je denar, imela je pozicijo ugleda in vpliva, zdaj pa se ukvarja z izdelavo aplikacij, s katerimi lahko zatožiš prvega gobezdača, ki ti ni všeč…

Cerkev in država sta druga od druge ločeni tudi v ZDA. In to vse od nastanka ZDA. Toda to ne pomeni, da sta v ZDA ločena tudi država in Bog (… je zapisal nekdo, ki se ga več ne spomnim). Še maj pa to pomeni, da sta ločena javnost in Bog. V ZDA imajo ime Boga na denarju, predsedniška prisega prikliče Boga, športniki se Bogu javno zahvaljujejo, … V Sloveniji in še v nekaterih evropskih državah pa je poleg Cerkve tudi Bog ločen tako od države kot od javnosti. Bog spravlja našo ateistično in laicistično elito kar naprej v zadrego, če ne celo v paniko. Ko nas je l. 1999 obiskal Bill Clinton, je prevajalec zamolčal, da je ameriški predsednik nad Slovenijo klical Božjega blagoslova (POSNETEK OBISKA TUKAJ). Ko smo lani postali evropski prvaki v košarki, je dežurni showman vpričo vesoljnega slovenstva Randolphovega krščanskega Boga potvoril v starwarovsko “višjo silo”.

Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in pisec bloga, kjer je bil objavljen celoten prispevek z naslovom ”Mojih 5 najbolj retvitanih v 2017” .

42 KOMENTARJI

  1. Po Nemčiji, ki ima za enkrat edina v Evropi zelo strog zakon o sovražnem govoru, ga je napovedal tudi Macron. Pojasnil je, da je liberalno demokracijo potrebno zavarovati pred lažnimi novicami in sovražnim govorom.

    Vprašanje je, kakšna liberalna demokracija je to, če se mora ščititi s cenzuro govora in pisanja. Vprašanje je tudi, kdo ima pravico določati, katere vesti so lažne. Mar Centralni komite liberalne demokracije? Ta cenzura je zelo podobna nekdanji sovjetski, titoistični in nacistični. Režim, ki ga ogroža svoboda govora, ni niti liberalen niti demokratičen, temveč v bistvu fašističen.

    Proti lažem se bori z resnico in ne s cenzuro. Kdor trdi drugače, zavestno laže.

    • > Proti lažem se bori z resnico in ne s cenzuro.

      In politične stranke se finansirajo s prostovoljnimi prispevki svojih članov a ne s posojili iz tujine. 😉

      Seveda se strinjam, da se je neprimerno učinkoviteje proti laži boriti z resnico kot s kaznijo, a ni tako lahko prijeme iz zasebnega življenja, ko svojega otroka nikoli ne udarite, posplošiti na celotno populacijo. Z vsemi se pač ne morete toliko ukvarjati, da nihče v soseski ne bi bil vzgojni problem in ga ne bi bilo treba nikoli kaznovati.

    • Se strinjam, z resnico ne s fašistoidno birokratizacijo. Hvalabogu imajo v Ameriki malo več domišlije, tako so vsaj tam menda že razkrinkali tudi levi sovražni govor.

  2. Na prvo mesto naj dajo resnico, ne pa laž! Naj pomagajo odkrivati resnico ne pa le laž!

    Prav tako naj dajo na prvo mesto iskrenost in spoštovanje osebnega dostojanstva, ne pa sovražen govor!

  3. Tudi Stalin in še kdo, je na zunaj dajal vtis, da ni do nikogar sovražen, v resnici pa je bil največji zločinec.

  4. > je prevajalec zamolčal, da je ameriški predsednik
    > nad Slovenijo klical Božjega blagoslova

    Hm. Včasih je res težko prevesti. Z učenjem tujega jezika se vedno zraven naučimo še njihove kulture. Menim, da je takšen prevod bil korekten do večine Slovencev, ki niso toliko verni kot ameriški predsednik. Vseeno jim je posredoval prijazne predsednikove želje brez vsiljevanja krsta, kar je v Združenih Državah seveda prepovedano. A pri njih imamo več ver, medtem ko bi pri nas težko prevedli tako, da ne bi izpadlo, da ameriški predsednik forsira katoliško vero.

    Povejte mi, kako bi vi prevedli v slovenščino: “May the Force be with you!”? 😉

    • Ta zadnji stavek prvic v zivljenju slisim. God bless you seveda pomeni Bog vas blagoslovi. Kaksen problem ali zadrega je to? In zakaj bi to bilo forsiranje katolistva? Ne pa recimo protestantizma ali pravoslavja?3 Koncno tudi judovstva in islama, ki delita vero v osebnega in enega Boga. Kr neki, Mb. Branis neubranljivo, na boljseviskih predsodkih temeljece ravnanje.

      • Citat je iz Vojne zvezd. Za bitja z drugih planetov se nekako smiselno zdi, da jih morda Jezus (še?) ni odrešil, a da je njihov svet tudi nekdo moral ustvariti. Iz ameriške kulture zato smiselno navdahne avtorja k nevtralnem izrazu za višjo silo.

        • Tovariš Igor, ko nimaš argumentov, pa odgovarjaš sam sebi…

          Debata je o tem, da so naši komunajzerji alergični na Boga.

    • Ker ne poznam ameriških religioznih besed, si le domišljam, da tudi Američani poznajo razne ‘ne-Božje’ izraze v smislu ‘višje sile’ in se mi zdi, da če bi hoteli govoriti o ‘višji sili’, bi uporabili ustrezen izraz.

      Kaj je smisel prevajanja??? Ljudem ponuditi to, kar naj bi bilo primerno za njihova ušesa, ali verodostojen prevod? Malce hecno pa je le, ko se prevajalci obnašajo, kot da nihče od poslušalcev ne razume jezika govorca …

      (Če ameriški predsednik omenja Boga, govori o krščanskem Bogu, ki je skupni vsem ‘ameriškim’ krščanskim vernikom, ne le katoliškim. Nasprotno pa nihče ne poskuša prilagoditi verskega vzklika, ki čedalje glasneje odmeva tudi po Evropi in razglaša, kdo da je velik …. A da bi kdo zapisal: “Višja sila je velika.”??? Že slišati ni resno, kaj šele resnično – o fiziki seveda nimam pojma‼)

      • (Ugotavljam, da dva zaporedna klicaja v originalnem besedilu povzročita rdeč izpis – nisem namenoma ‘barvala’ …)

      • Tudi sam sem morda zgrešil učinek svojih besed. Hočem opozoriti, da včasih je res zadrega. Kako bi vi prevedli: “Bless you!”, če je nekdo kihnil? Američani pač imajo kulturo temelječo na puritancih, ki so ob prihodu v obljubljeno deželo množično umirali.

        • No, pri nas je navada (ki sicer meni ni všeč in je ne prakticiram – ne zaradi omenjanja Boga, ampak ker se mi zdi ‘blesavo’ se obregati se ob ljudi, ki kihajo), da ljudje kihajočemu zaželijo: “Buh pomagej!” (= “Bog pomagaj!”). Sekularizirana različica te želje je: “Na zdravje.”
          In kdo od naslovljencev odgovori tudi v smislu: “Ja, naj pomaga, kdor je vajen pomagati,” drugače pa se po ljudskem ‘bontonu’ zahvali z: “Buh lonej.” (= “Bog poplačaj.”)

          Prav tako v naših krajih nismo poznali ‘dobrega teka’ pri obedovanju, ampak je prišlek zaželel: “Bog žegnaj.” In odgovor ponovno: “Bog lonej.” In pozdrav ob srečanju ali prihodu v goste/domov: “Buh dej.” (= skrajšana oblika od: “Bog daj dober dan.”) ter ob odhodu: “Z Bogom.”

          Nisem živela v kameni dobi, a se spominjam in tudi občasno še uporabljam te krščanske(ali ljudske?) pozdrave. Prav tako kot je sodelavka (po rodu Hrvatica) ob koncu telefonskega pogovora z ‘domačimi kraji’ zaključila: “Ajde, Bog.”

          • Zelo lep odgovor, Marta. Ampak takemu kot je Igor ne bo koristil. On bo še naprej šikaniral, spreminjal temo in delal miselne akrobacije. In tako žalil modrost odgovora in inteligenco avtorja.

          • Ne vem kolk so ti pozdravi še razširjeni. Vsekakor, kolikor se spomnim, so starejše generacije to več uporabljale. Ampak tiste generacije, ki so sedaj že skoraj izumrle. Seveda ljudje iz krščanskih družin. V socialističnih družinah to ni bilo moderno. Hvala, če bi me do sedaj kdo ogovoril na ta način ne bi vedel kako pravilno odgovorit.

            ‘Ajde, bok,’ sem se, v nasprotju z ostalimi naštetimi frazami, naučil v šoli in je zame del osnovnošolske/srednješolske latovščine.

      • Točno tako. Obstaja vse, kar hočeš.

        To se vidi v današnjem pohodu podivjane politične korektnosti, ko tudi tam ne smeš reči več vesel božič, ampak samo vesele praznike.

    • Ne. Čisto enostavno je prevesti. Bog vas blagoslovi.

      Kot tudi govor Obame ob prvi izvolitvi. Obama je rekel, da so premagali zlo, kot sta nacizem in komunizem, naša je pa komunizem prevedla v fašizem.

      • Si kdaj gledal ameriške filme o “umazanih komunistih”? Jaz sem. Tistega, čemur oni v teh filmih rečejo “communism”, sam v osemdesetih nisem videl niti med služenjem vojaškega roka.

        • Igor uzdaj se use i u svoje kljuse sam se snadji iz bijede izadji…..!
          Revščina -beda – je zelo širok pojem Igor !

          Andrej Briški

  5. Zadnje čase sta v zahodnem svetu, ne samo pri nas, na osvajalnem pohodu dva nova totalitarizma, ki se medsebojno podpirata, podobno kot je bilo v tridestih letih prejšnjega stoletja z medsebojno pomočjo nacizma in komunizma, dokler ni prvi toliko pridobil na moči, da je udaril po drugem. Sedaj je prvi militantno ateistični kulturni marksizem z vso poznano levičarsko šaro, namesto ekonomskega, ki je klavrno propadel, drugi pa, zaradi sovraštva do krščanske kulture prvemu simpatični, fanatični džihadistični islamizem. Kdaj bo drugi toliko pridobil na moči, da bo napadel prvega,je vprašanje za volilce desnice, ki edini lahko preprečijo njuno zmagovanje in kasnejši spopad, sicer pa je to stvar le še nekaj destletij.

    • Z napisanim se v celoti strinjam.

      Tako kot tedaj, tudi sedaj ta trend le redki opazijo. Očitno se nismo sposobni ničesar naučiti iz zgodovine. Zato sledi ponovitev vaje, če se ne bomo spametovali.

    • Z volilnim lističem bomo preprečili vesoljni spopad civilizacij?! Ti si pa res čisto poteptan.

      Desnica, kar je takih, ki “se strinjajo” s tabo, lahko samo še povzroči oz. pospeši ta propad ali spopad. Dekadentnost levice je seveda permanentna zgodba. Toda zla se ne premaguje z zlom.

      • Bravo, Zdravko.

        Končno vsaj malo uravnovešenosti v tvojih komentarjih. Da se ne izživljaš samo nad levaki, ampak etiketiraš malo še desnake.

      • Ne vem, če je avtor resnično tako mislil. Jaz sem ga razumel, da so volilni lističi prvi korak v tej bitki. Levaki se namreč ne nameravajo boriti.

        Se pa to nerazumevanje gospodu zelo pogosto dogaja. Mislim, da uživa, ko potem zapiše: “Ti si pa res čisto poteptan.” Kot da je omalovaževanje njegov cilj življenja.

    • To je precej razširjena teorija, po kateri naj bi muslimanski migranti sčasoma enostavno izpodrinili ostale evropske staroselce. Na podoben način kot so Albanci na Kosovu izpodrinili Srbe. Ampak to še ni vse, kolikor vem, taista teorija za staranje Evropskega prebivalstva krivi bogokletni Ateizem. Ateisti namreč nimajo nobenih vrednot, nobenih zavor, so promiskuitetni in radi prakticirajo detomor. Za vse staranje evropskega prebivalstva so krivi predvsem Ateisti in na tak način si konservativci, nad tovrstnimi dilemami, operejo roke. Če bi namreč prišli na oblast konservativni vitezi v bleščečem oklepu potem bi izvlekli meč, zamahnili, ločili dobre od slabih in od takrat naprej bi se živelo kot v raju.

      ISIS je že res totalitarizem ampak Komunizem prihaja enega drugega kačjega gnezda, od tam od koder prihaja Fašizem in Nacizem. Kalifatski revizionizem je nekaj nepovezanega.

      • Jaz za evro-demografsko stanje ne bi krivila (predvsem) ateizma. Mislim, da smo kristjani zatajili, ko smo nekritično sprejemali sodobne kvazi-normative s poudarkom na lagodnejšem življenju, ki ga (majhni) otroci onemogočajo ali vsaj otežujejo.
        Migranti so samo posledica izpraznjenega prostora in postaranega prebivalstva. Lahko ‘lajamo’ in se pridušamo, toda: ali imamo ‘orožje’, ki jim lahko (dolgoročno) kljubuje? Nimamo. Ker ne maramo otrok. In ker so nas že naši starši premalo imeli. (V povprečju, seveda. Izjeme so vedno – v tem primeru jih je zelo premalo.)

        • Torej, da smo krivi, ker smo pustili si dvignit življenjski standard? Težava je le, da nekakšnih romantično-pravovernih predvojnih časov v resnici tudi ni bilo. Prvi eksodus ekonomskih migrantov v ZDA se je zgodil že v času kraljevine Jugoslavije. Sedanjo vzporedno ekonomijo je nadomeščala medvojna cerkvena vzporedna ekonomija. Patriarhat je bil stvarnejši kot je dandanes, ki sedaj še zdaleč ni izginil ampak se pod krinko tovrstne romantike morda celo vrača. Podobno in morda bolj bistveno, ostali konservativni nazori, ljubi zajetnemu delu slovenskega cerkvenega občestva.

          Otrok ne maraš, če postavljaš kariero pred njimi. So pa še drugi razlogi kot je revščina in brezizhodnost recimo. Kako imet otroka, če si brezposeln in še sebe ne moreš preživet. Imet otroka in ga dat v sirotišnico, kot se je počelo med vojnama, se mi ne zdi prava rešitev. Če v življenju nimaš sreče si si pač sam kriv – si luzer in zate ni več rešitve. Si izključen, mi smo si nad tabo umili roke, sedaj samo še počakajmo, da crkneš. Tako nekako razumem in levo in desno populistične konservativne ideje. Razlikujejo se samo pravilniki.

  6. Tovrstno zavestno-napačno prevajanje vsekakor ni korektno. To je verjetno slovenska različica politične korektnosti – dediščina prejšnjih časov. Ne predstavljam si, da bi se v zahodni evropi šli takšne vrste politične korektnosti. Pač pa pri nas in v državah bivšega sovjetskega bloka saj so tovrstno anti-religiozno filtriranje začeli učiti v časih železnega socializma in še prej v časih svinčenega komunizma.

  7. Ženska sem in tvegam, da se spotaknejo ob moje mnenje ‘levi’ in ‘desni’, ‘napredni’ in manj napredni, zlasti pa ‘borci za pravice žensk’: zame ključni mejnik in korak v demografski primanjkljaj se je začel z (načrtnim?) jemanjem mam iz družin: zaposlovanje žensk. Velik davek je zahtevala t. i. emancipacija, da. Za ceno neke namišljene ‘ekonomske neodvisnosti’ žensk … so pristale v neki drugi suženjski odvisnosti. Odvisnosti od javnega mnenja, zahtev delodajalca, nezmožnosti uspešnega usklajevanja poklicnega in družinskega dela … Zato: manj otrok in hkrati vse večji delež otrok, ki so ob živih in zaposlenih starših … novodobne sirote s preveč materialnimi dobrinami, a brez osnovnega (ne-kupljivega in neplačljivega): starševske prisotnosti, sprejetosti, občutka ljubljenosti (ki ga celodnevna ločenost nikakor ne more dati). V tem procesu ‘osvobajanja žensk’ je bil splav in tabletka zgolj pripomoček, ki pa je še pospešil demografsko zimo.

    Glede revščine utegnem biti pristranska, vendar sem globoko prepričana, da je razlog ‘revščine’ prepogosto zlorabljen. Zame je revščina, ko ne moreš kupiti kruha (= osnovnih dobrin), ne pa to, da ne moreš na počitnice ali si kupiti najnovejšega pametnega telefona.
    1. V neprimerno večji revščini so preživele generacije naših starih staršev. Tolkle so resnično revščino, a so se naučile (pre)ŽIVETI.
    2. Da ne govorim ‘na pamet’: tudi naša (najina) družina po ekonomskih kazalcih verjetno spada med ‘revne družine’. A vam zagotavljam, da sicer nimamo vsega (kdo pa ima vse, kar si želi??), vendar tistega, kar v resnici potrebujemo, imamo dovolj, marsičesa v obilju. Otroci se lahko šolajo. Res pa vedo, da morajo resno delati, ker v primeru ponavljanja ali pavziranja odpade štipendija, starši pa jih ne bodo mogli financirati (a to je zanje dobra motivacija!). Hkrati pa marsičesa, kar bi lahko ‘zastonj dobili’ (od ‘države’), ne koristimo, ker imamo drugačne prioritete: otroci ne hodijo v (brezplačni) vrtec in ne (brezplačno) kosijo v šoli. So stvari, ki so bolj pomembne kot (državna) subvencija. In med temi je gotovo topel dom, kjer otroka ob vsakem trenutku nekdo sprejme (in ne prazna hiša, čeprav ogrevana z najsodobnejšo tehnologijo v udobju, ki ga nudijo pasivne hiše). Ne kdorkoli, ampak mama. (A vem, da je to tudi za našo pastoralo že davno ‘preživela’ varianta in je niti ne štejejo med opcije, ki lahko obrnejo tako demografsko kot versko situacijo.)
    Ne, ni vse v denarju in merljivih dobrinah.

    • Ne vidim se kot borca za pravice žensk ampak počasi prej postajam borec za pravice moških. Kako je že rekla tista intervjuvana Ljubljančanka srednjih let, da so problem te družbe srednja generacija slabše situiranih moških, ki zahtevajo privilegiran položaj? Lakota pri nas ne bi smela biti dopustna saj je imamo kot celota več kot preveč. Takoj za hrano in pijačo ni na vrsti telefon ali počitnice na hrvaški obali ampak streha nad glavo. Takoj za streho nad glavo pa je socialna vključenost in predvsem delo. Vsaj kar se mene tiče. Jaz sem tudi srednja generacija. Za otroke je seveda zelo pomembno tudi šolanje. Lakota je najhujša oblika revščine, ki jo pri nas žal tudi nismo čisto izkoreninili. Milejše oblike revščine pa je pri nas še veliko več. Revščina je tudi, če nimaš denarja za prevoz ali za obleko. Dokaj razširjena oblika pri nas je revščina minimalca, o čemer se zadnje čase itak že dovolj govori. Po svetu je bila doslej revščina, po drugi strani, tudi dober garant za dvig rodnosti. Formula, ki v sedanjih časih poceni užitkov, morda ne drži več. Zaradi česar si predstavljam bi želeli nekateri prepovedati pornografijo in s tem v pravo skozi stranska vrata uvesti miselni zločin, podobno kot ga želijo zagovorniki prepovedi sovražnega govora pripeljati skozi vhodna vrata.

      Seveda ni vse v denarju a, če moraš za skromno streho nad glavo delati celo življenje, je tudi denar pomemben. Izključevanje, sektaštvo in klanovstvo so primer nedenarnih dobrin, ki so pomembna komponenta revščine, katere neposredno podpirajo prav ortoprakse.

      • Morda ob kateri drugi priložnosti in kakšnem novejšem članku še kdaj nadaljujeva ‘debato’. Vsekakor je veliko vidikov in odprtih vprašanj, a se mi ne zdi smiselno tule (v ozadju, zasebno) razpredati dalje. Lep pozdrav!

        P.S.: Sem se ravno spomnila: v podjetju, kjer je zaposlen mož, imajo že leta težave s pridobivanjem delavcev: pridejo, ostanejo par mesecev in gredo. Pravijo, da ne želijo delati za majhno (= ‘delavsko’) plačo, da niso pripravljeni delati preko rednega delovnika, sploh pa ne za dolgo obdobje. Raje nekaj malega zaslužijo, nato pa nekaj mesecev zaslužek porabljajo (potovanja ali ležerno življenje – seveda brez družinskih obveznosti). Prav tako kot sem prebrala dilemo očeta-samohranilca: Čemu bi se zaposloval, ko pa s socialno podporo in otroškim dodatkom nekako gre oz. bi z zaposlitvijo ne dobil veliko več.

    • Sem tudi sam slišal za en tak primer domnevno neodgovornega občasnega dela. Se prav nič ne čudim temu novemu pojavu na sedanjemu fleksibilnemu trgu dela. V njem ne vidim pravzaprav nič spornega. Gotovo se strinjate, da je posameznikova odločitev kam bo usmerjal svojo energijo in čas. Nisem tudi še slišal, da bi še kdo obogatel z minimalno plačo. Ne morem soditi za posamezne primere ampak glede lojalnosti držim delodajalce za soodgovorne. Lojalnost dandanes ni več cenjena poslovna vrednota, če nanjo nič ne dajo delodajalci ne se potem čudit, da je ne spoštujejo delavci. Tudi ne vidim, da se bo to v prihodnosti kaj spremenilo saj ta libertarni trend vse večje avtomatizacije in izvažanje dela v države tretjega sveta s sabo prinaša potrebo po vse manj izobraženemu, izurjenemu, poceni in čimlažje zamenljivemu kadru. Naj delodajalci ljudi pošteno plačajo za delo in za lojalnost pa bo manj problemov. Tudi delodajalci zadnje čase samo pobirajo dobičke, naj kaj investirajo nazaj v podjetje. Treba se bo navadit, da ima delo morda tudi ceno.

      O dilemi očeta samohranilca se ne znam vživet zato nimam komentarja kaj bi bilo v tem primeru bolje.

  8. Še sem tukaj, citiram: “Ko nas je l. 1999 obiskal Bill Clinton, je prevajalec zamolčal, da je ameriški predsednik nad Slovenijo klical Božjega blagoslova”.

    Ko je slovenska televizija med vojno na hrvaškem pri povzemanju njihovih medijev zanalašč v podnapisih “po potrebi” izpuščala cele stavke, niste opazili. Ko pride vrsta na vas, je pozno klicati na pomoč, če si prej niste ustvarili zaveznikov, tako da ste sami priskočili na pomoč oškodovanim.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite