Vir: blog Lorax. Potem ko so v petek finančni ministri evroobmočja Španiji odobrili, da se v letošnjem proračunu namesto za 4,4% zadolži za 5,3% BDP, se je premier Mariano Rajoy odločil, da bo bika zgrabil za roge. Njegovi vladi, ki je novembra prišla na oblast, kaj drugega sploh ne preostane. Četrto gospodarstvo evroobmočja je ponovno v recesiji, stopnja nezaposlenosti je najvišja v Evropski uniji, sindikati pa so z enodnevno splošno stavko v četrtek ohromili državo.
Desno-sredinska administracija sicer vlada z navideznim lagodjem. Na volitvah je dosegla največjo večino zadnjih trideset let. Razen tega je bila izvoljena ob predvolilni obljubi zategovanja pasu, po prvih spremembah delovne zakonodaje in bančništva, ki naj bi povečali konkurenčnost gospodarstva, pa je zadržala presenetljivo visoko podporo javnosti. Nedavne meritve javnega mnenja so pokazale, da reformne ukrepe, ki naj bi sledili na področju javnega zdravstva in izobraževanja, podpira kar polovica španskega volilnega telesa. Kljub temu je bila napoved novih varčevalnih ukrepov v višini 27 milijard evrov sprejeta z mešanimi občutki. Čas za pomiritev investitorjev v španske obveznice se izteka in nova vlada mora, še preden se ponovno poda na finančne trge, zagotoviti vzdržno obrestno mero.
Španski finančni minister je v petek jasno poudaril, da bodo finančne trge pomirili »predvsem ukrepi doma«. Če zaupanje v državo splahni, bo, tako kot v primeru Irske in sosednje Portugalske, Madridsko blagajno prevzela razvpita trojka. Tega pa si verjetno ne želijo ne sindikalisti, ne politiki, še najmanj pa izčrpano špansko ljudstvo.
