Bi bilo res drugače, če bi ves odpor med vojno vodil Tito?

4
Tito govori na balkonu ljubljanske Univerze maja 1945.

Na slovesnosti na Menini planini v spomin partizanov, ki so se spomladi leta 1945 izvili iz sovražnikovega obroča, je bil govornik Zvone Dragan. V svojem govoru je zopet zavajal in blatil nasprotnike komunizma in revolucije, da so bili zakrknjeni privrženci okupatorjev, niso upoštevali niti dramatičnega poziva kralja Petra Karađorđevića septembra 1944, da morajo domobranci, ustaši in četniki pristopiti k narodno-osvobodilni vojski. Če bi ti prestopili k partizanom, se gotovo ne bi zgodili povojni poboji v takšni obliki in obsegu. Tisti, ki so takrat namerno preslišali ta dramatičen poziv, ki je bil usklajen z zavezniki, bi lahko preprečili povojne poboje.

Tito je prevaral Churchilla in zahodne zaveznike, ki so verjeli, da bo Jugoslavija demokratična, ne komunistična in prosovjetska

Kako je lahko Zvone Dragan pripisal Titovim nasprotnikom, da so namerno preslišali kraljev poziv? Nasprotniki revolucije tedaj že niso več verjeli Titu, ki je v Jugoslaviji začel in izvedel državljansko vojno in likvidiral vse, ki so mu nasprotovali. Res je, da so kralj Peter Karađorđević in njegova vlada v izgnanstvu, enako kot zavezniki, tedaj podprli Tita, ker jim je ta lagal. Prevaral je Churchilla in zahodne zaveznike, ko je obljubil, da bo po končani vojni v Jugoslaviji demokracija.

Titova obveščevalna služba je ob pomoči angleških prosovjetskih obveščevalcev zavedla Churchilla in zaveznike, češ da se edino Tito bori proti nemškemu okupatorju. Ta Titova prevara je bila osnova za kraljev poziv, da morajo tudi druga vojaška gibanja, nasprotniki komunizma, pristopiti k Titovim partizanom. Dejstvo pa je, da so ob koncu vojne bili za Tita največja ovira, da prevzame oblast, četniki, kraljeva vojska v domovini, imenovani tudi plavogardisti, in podobni drugi domači nasprotniki, ne pa okupatorji – Nemci, ki so tedaj že umikali.

Tito je tudi vedel, da bodo z Nemci lahko opravili le zavezniki, ki so vojaške velesile. Sam je rekel, da je v Jugoslaviji med okupacijo potekala državljanska vojna in je bil glavni cilj komunistov prevzeti po vojni oblast in uvesti režim po sovjetskem vzoru. V knjigi Titova velika prevara berem, da so na podlagi šele pred kratkim dostopnih arhivskih dokumentov odkrili »eno največjih napak v drugi svetovni vojni«, kot je priznal Winston Churchill – zavezniško podporo Titu. Da je prišel na oblast in jo obdržal vse do smrti, je moralo umreti več kot štiristo tisoč njegovih rojakov.

So se kralj Peter Karađorđević in zahodni zavezniki res ustrelili v koleno?

Na slovesnosti v spomin na boj partizanov na Menini planini pa je Zvone Dragan slovenski javnosti zopet povedal, da so bili nasprotniki komunizma tako pokvarjeni, da jih je celo sam kralj Peter Karađorđević obsodil in podprl partizane. Jugoslovanski kralj Peter Karađorđević in zahodni zavezniki se zagotovo niso ustrelili v lastno koleno. Tita so podprli zato, ker so verjeli njegovi obljubi, da bo po končani vojni uvedel demokracijo. Tito je zahodne zaveznike zavajal, prevaral in je uvedel komunizem, režim, ki ga je vodil vse do svoje smrti. Obče je znano, da kralji nikoli ne podpirajo komunizma, saj ta kralje odstranjuje. Kralj Peter Karađorđević ni podprl Tita, da bo postal voditelj komunističnega režima. To je zavajanje, nadaljevanje hladne državljanske vojne, posmeh demokraciji demokratične Slovenije. Do kdaj še?

4 KOMENTARJI

  1. Glede na naslov, podan od uredništva, je lahko odgovor tudi, da brez odločitve Stalina, voditelja svetovnega komunizma, ki je bil Hitlerjev kolaborant in sta oba, po podpisu pakta, glede na njun tajni sporazum, okupirala izbrane države. Hitler je potem še okupiral in pokoril Kraljevino Jugoslavijo, kar je odobraval njegov kolabornat Stalin, ki je Hitlerju pošiljal pšenico, nafto oz. bencin, tudi v času okupacije Jugoslavije, vse do napada Nemčije na SZ. Vsi komunisti so to kolaboracijo odobravali, nihče ni Stalinu ugovarjal, ne Tito, ne Kidrič. Potem, ko je Stalin, šele po napadu Hitlerja na SZ, pristopil na stran zahodnih zaveznikov, si je še izgovoril, da je Jugoslavija njegova interesna sfera, za kar se je odločil sam, nobenega komunista ni vprašal, ne Tita, ne Kidriča. Poskrbel je, da je Tito uspel v državljanski vojni in je tako tudi povečal Stalinovo interesno sfero. Tragedija pa je, da je Titu uspelo prevarati Churčilla in zaveznike in potem še kralja, ki so, po prevari obljube o demokraciji, vsi verjeli, da se Titovi partizani bojuje tudi za interese zahodnih zaveznikov in so mu dejansko pomagali, da je postal voditelj komunistične države.

  2. Nikakor ne verjamem anekdotam o prevaranem kralju in Churchillu-tudi, če jih je hotel prodajati on sam, ne.
    “Do kdaj še?” Do sodnega dne.

  3. Torej bolj verjamete Titu in zgodovini zmagovalcev v državljanski vojni, da so Titovi partizani edini zaslužni
    za osvoboditev Jugoslavije? Ob končanju vojne je Tito sicer prosil za pomoč le SZ, da Rdeča armada pomaga partizanom osvoboditi državo, a celo o to pomoč se še vedno prikriva. Torej so bili vsi zahodni zavezniki, prvi pa Churchil Ko je sredi leta 1944, v kraljevo vlado v izgnanstvu pristopil še Tito, naj bi bil bil to zadostni dokaz, da je Tito resno mislil in obljubil, da bo ta vlada, katere član je bi, poskrbela za obnovo države in uvedbo demokracije. Tito je s pomočjo Stalina, uspel ukiniti Kraljevino in postaviti enopartijsko državo, katere voditelj je bil potem “maršal” TITO. do svojen smrti.
    Tito je za mnoge spoštovanja vreden voditelj, premeten, ki se je, celo ob pomoči svojih nasprotnikov, ki jim je zaigral svojo predstvavo zaveznika, a jih prelisičil, da je Jugoslavija postala komunistična država, njen dosmrtni vladar pa sam TITO.
    Torej Tito je še vedno junak, saj še vedno v dužbi prevladuje morala, “znajdi”, kakor nekoč v bivši Yugi in je mnogim za vzor še vedno..
    Še vedno prevladuje, “kdor se zanjde je pošten in junak, kdor pa dela in ustvarja, a se ne znajde, je pa bedak.. Seveda so tudi svetle izjeme, ki nam svetijo, da “iznajdljivost” ni poštenje.

  4. Mar je res verjeti “maršalu” Titu in zgodovini zmagovalcev v državljanski vojni, da so Titovi partizani edini zaslužni za osvoboditev Jugoslavije? Leta 1944 je Tito zaprosil SZ, da bi Rdeča armada pomagala partizanom osvoboditi državo. SZ je seveda to pomoč poslala in je tako Rdeča armada, že jeseni 1944, osvobodila Srbijo in Beograd nemških okupatorjev. Nemška vojska se je umikala iz Grčije oz. Balkana. Rdeča armada jo je preganjala, skupaj s partizani, vse do Prekmurja. Celo to pomoč SZ -e, se še vedno ne omenja. Pri osvoboditvi Jugoslavije je torej smela ali “tudi hotela” sodelovati le Rdeča armada. Dejstvo je, da je Hitler, 22. junija1941 zahrbtno napadel SZ, ki je bila zvesta paktu o nenapadanju, imenovanem pakt Ribbentrop – Molotov. Še vedno beremo. »Nihče ne omeni, da je bila tedaj Sovjetska zveza obdana z močno sovražnimi državami, ki niso dopuščale socialističnega (»komunističnega ) režima v bližini. Morala se je zateči k na videz manj nevarnemu manj »prijatelju«, kamor je začasno zapeljala tudi druga, sebi prijateljska gibanja.« Tako piše akademik, prof. dr. Boris Matjaž Sket , Delo-SP, 30 maja 2020. To pomeni, da so Sovjeti avgusta 1939 sklenili z nacisti pakt o nenapadanju, ki je trajal do 22. junija 1941, ko je Nemčija vdrla v SZ. Pakt med Stalinom in Hitlerjem, imenovan pakt Molotov – Ribbentrop pomeni, da je Stalin prostovoljno postal zaveznik nacistov, kar je pomenilo kolaboracijo med nacionalsocializmom in komunizmom. Stalin in Hitler sta si v tajnem sporazumu, ki je bil del pakta, razdelila Evropo na dve interesni sferi, na nacistično in komunistično in sta države v te sfere, vsak svoje okupirala. Sovjeti so skladno tajnemu sporazumu s težavo podjarmili Finsko, nato še Estonijo in Latvijo ter vzhodno Poljsko, skupaj z nacisti. Nacisti pa so zasedli Litvo in zahodno Poljsko, teden dni po podpisu pakta. Velika Britanija in Francija sta stopili v vojno in pričela se je druga svetovna vojna. SZ je v tem času oskrbovala naciste s pšenico, z nafto in surovinami za vojno industrijo, vse do zadnjega dne pred napadom Hitlerja na SZ. Vsi komunisti so ta pakt in Stalinovo kolaboracijo podpirali, tudi slovenski! Noben komunist ni Stalina obtožil kolaboracije z nacisti! Slovenski komunisti z Borisom Kidričem na čelu, ki je bil tudi vodja NOB, niso z ničemer nasprotovali okupaciji Slovenije, dokler je vzdržal pakt Hitler -Stalin! Ena redkih, če že ne edina, je to storila Angela Vode. Boris Kidrič jo je izključil iz KPS in nato so jo komunisti strašno kaznovali, zatirali so jo do njene smrti. »Za narode Jugoslavije je bil 6. april 1941 zgodovinski dan, ko so Nemci napadli Jugoslavijo brez vojne napovedi. V Ljubljani so domoljubi, Primorci, kar po radiu pozivali k odporu, a noben komunist se ni upal nastopiti – Stalin še ni dovolil, njegov pakt s Hitlerjem je bil še vedno v veljavi. Ne klic domovine, klic Kominterne je bil odločilen za te ljudi!« Tako piše Angela Vode.
    OF je šele po napadu Nemčije na SZ pozvala k uporu in revoluciji in pričela s preventivnimi likvidacijami nasprotnikov komunizma, kar brez dokazov, da so ali bodo(?)že izdajalci. Vsak drug upor, izven OF, pa je ta že jeseni l. 1941 oklicala za izdajo naroda!? Matija Maček je šele po vojni povedal Francu Severju – Franti povedal: »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!« V nastali enopartijski državi FLRJ, je partija poskrbela, da so, »heroji« in drugi nosilci zmage, za nagrado prevzeli vodenje kmetijstva in gospodarstva. Ker “heroji -proleteri” niso vodenja ekonomije niso znali obvladovati, je nastopilo stopilo je veliko pomanjkanje in lakota. Zato je Tito zaprosil za pomoč, ki so mu jo dale edino ZDA, katere je prevaral in zavedel, da v Jugoslaviji ni političnih zapornikov, ki jih je režim poskril pred komisijo ZDA. Torej je Tito večkrat prevaral zaveznike. Jehuda Bauer, mednarodno priznani strokovnjak za proučevanje rasizma, antisemitizma in holokavsta, pravi: »Brez vojaškega poraza bi se Hitlerjev režim obdržal; nikoli se namreč ne bi zrušil sam od sebe. Sovjetski režim se je zrušil sam. Zato ni tako težko razumeti, zakaj so bili Sovjeti na koncu sposobni sodelovanja z Zahodom, da skupaj porazijo nacistično Nemčijo.« Ne pozabimo tudi, da je SZ ves čas vojne imela sklenjen pakt z japonskimi fašisti in so samo ZDA z borbo proti Japonski pomagale tudi Kitajski, ki se je branila pred japonsko okupacijo. Kitajci to dobro pomnijo, mnogi v Sloveniji pa še vedno to ne dojamejo.
    Tito je torej uspel prepričati Churchilla in zaveznike. Titovim partizanom je bil glavni cilj, da zmagajo v revoluciji oz. državljanski vojni in prevzamejo oblast. Tito je presodil, da mu ob koncu vojne to lahko preprečijo le četniki kraljevega generala Draže Mihajlovića, to je kraljeva vojska v domovini in drugi nasprotniki komunizma, saj bodo za zmago nad Nemčijo poskrbeli lahko le zavezniki, vojaške in industrijske velesile. To se je tudi zgodilo. Drugo dejstvo je, da so v državljanski vojni, med okupacijo in še po njej, zmagali revolucionarni partizani, ki so na silo uvedli režim po vzoru Stalinove SZ. Vodja svetovnega komunizma, Stalin, je vse podredil cilju komunizma, da ta prevlada po celem svetu in bo človeštvo potem živelo kot v raju. Nikjer v okupirani Evropi, samo v Jugoslaviji, je med okupacijo potekala tudi revolucija za spremembo družbene ureditve. Izvedli so jo komunisti, v interesu in ob pomoči Stalina. Te zmage so omogočile Titu vladanje vse do njegove smrti.
    Ko je sredi leta 1944, v kraljevo vlado v izgnanstvu pristopil še Tito, naj bi bil to zadostni dokaz, da je Tito resno mislil, ko da bo ta vlada, katere član je bil, poskrbela za obnovo države in uvedbo demokracije. Tito je torej s pomočjo Stalina uspel ukiniti Kraljevino in postaviti enopartijsko državo, katere voditelj je bil potem “maršal” TITO. Tito je za mnoge voditelj vreden velikega spoštovanja, premeten voditelj, ki je prepričal celo zaveznike, da je voditelj, ki bo po vojni poskrbel za demokracijo, a je vse naredil, da je Jugoslavija postala komunistična država, njen dosmrtni vladar pa maršal TITO.
    Tito je za ene še vedno junak, ki je zasledoval cilj Stalina, vodje svetovnega komunizma, ki je tekmoval z nacizmom za svetovno prevlado. Bil je, milo rečeno, zelo “iznajdljiv” vodja. Ni ne čudi, da še vedno pri nas prevladuje morala, “znajdi”, kakor nekoč v bivši Yugi in je mnogim za vzor še vedno..
    Še vedno prevladuje, “kdor se znajde je pošten in junak, kdor pa dela in ustvarja, a se ne znajde, je pa bedak..” Seveda so tudi svetle izjeme, ki nam svetijo, da “iznajdljivost” ni poštenje.
    Titova velika prevara. Novinar in urednik pri BBC ter avtor številnih dokumentarnih filmov o drugi svetovni vojni je, brskajoč po angleških arhivih, napisal zgodovinsko knjigo s pomenljivim podnaslovom: Kako je Tito zavajal Churchilla. Delo sicer zaobseže celotno politično kariero jugoslovanskega partijskega voditelja, posebej podrobno pa opisuje značilnosti njegove vladavine med letoma 1945 in 1980. A najmočnejši del so prikazi poročil britanskih agentov, tajnih služb, medvojnega poročanja BBC in londonske vlade. Poleg vojne v Jugoslaviji je namreč potekala še nevidna bitka za medijsko in politično interpretacijo. Agent Archie Jack je denimo skupaj s četniki septembra in oktobra 1943 zrušil pet mostov na železnici Beograd–Sarajevo, BBC pa je uspeh pripisal partizanom. Ko je vodja britanske misije zahteval demanti, ga BBC ni objavil. Kako? Preprosto, informacije je v London pošiljal SOE v Kairu, kjer pa jih je filtriral in preobračal visoki funkcionar James Klugmann, ki je bil član komunistične partije in po razkritju MI 6 sovjetski agent! Avtor posamezne momente vojne vrednoti številčno, tako opozarja na pretiravanje v poročilih o številu partizanov, previsoke ocene o moči nemške armade v Jugoslaviji in pritožbe britanskih generalov o mlačnem delovanju partizanov, ki leta 1944 niso pretrgali nemških komunikacijskih povezav od Grčije do Avstrije. Delo seveda ne negira partizanskih akcij, pač pa posebej omenja dva premika. Churchillovo odločitev, da neha vojaško podpirati četnike, in njegovo kasnejšo nejevoljo ob ugotovitvah, da partizani uporabljajo britansko orožje ne le v spopadih z Nemci, temveč pogosto tudi v državljanski vojni ter ob koncu svetovne vojne celo zoper britanske zaveznike. V knjigi »Titova velika prevara« piše, da se na podlagi šele pred kratkim dostopnih arhivskih dokumentov in pričevanj, razgalja »eno največjih napak v drugi svetovni vojni«, kot je priznal Winston Churchill – zavezniško podporo Titu, za katerega se je izkazalo, da ni »pogumen partizanski vodja«, ampak tiran v nastajanju. Da je prišel na oblast in jo obdržal vse do smrti, je moralo umreti več kot 400.000 njegovih rojakov. https://www.mladina.si/171931/peter-batty-titova-velika-prevara/

Comments are closed.