Benedikt XVI.: Temelj vsega je »naravni moralni zakon«

22

Na nedavni konferenci organizirani v Rimu o francosko-nemški Elizejski pogodbi iz leta 1963, je papež Benedikt XVI. Evropejce pozval, da naj se držijo »naravnega moralnega zakona« in pravic, kot so opisane v Evangeliju.

Kardinal Tarcisio Bertone je v papeževem sporočilu spomnil, da sta se Konrad Adenauer in Charles de Gaulle pred podpisom Elizejske pogodbe 22. januarja 1963, udeležila maše miru v katedrali v Reimsu.

»Naravni moralni zakon«, ki ga je Stvarnik zapisal v »srce« človeka, vrednote in pravice ljudi, ki so formulirani v Evangeliju, predstavljajo temelj politike, ki mora služiti  pravičnosti in miru, kot tudi napredku celotne človeške družine, je v papeževem sporočilu dodal kardinal Bertone, ki je obenem spomnil na pomen temeljnih krščanskih korenin današnje Evrope.

Papeža zelo skrbijo reforme družbe, ki dajejo pod vprašaj tradicionalne oblike družine in liberalizirajo splav in evtanazijo, kot tudi to, da samo manjšina voditeljev držav in vlad govori o krščanskih prepričanjih kot temelju političnega delovanja, kar je nasprotje od tistega, kar je bilo pred 50. leti.

Papež je pozval, da se mora bodoča politika graditi na temeljnih vrednotah Evangelija, da ne bi vse tisto, kar smo skupaj storili in gradili, prišlo pod vprašaj novih preizkušenj, v stanje  slepih osebnih interesov ali bi se celo vsemu temu odrekli.

Foto: Wikipedia


22 KOMENTARJI

  1. Da, to je izhodiščni temelj za človeštvo. Vendar v pristni, nezmaličeni obliki.
    Ta izhodiščni temelj zadeva vsa področja človeškega življenja. Zato je pomembno , da se ne zapostavlja duhovno življenje, ki nam ustvarja zavest kaj je prav in kaj ni prav.

    Za družbo, ki spodbuja vse kar ni prepovedano in pri tem zaobide izvirne naravne vrednote, moralo in etiko, je težko razumljivo zakaj je potrebna družinska zvestoba, spoštovanje medsebojnega dostojanstva ,pravičnost, poštenost, odgovornost, solidarnost…
    Zato je izvolitev novega papeža izredno pomembna. Z njim se bo videlo, kam bomo pluli. Ali bodo našo ladjo krmarili mednarodni pohlepneži, ki ne prisegajo na prej naštete vrednote, ali pa bosta vera in cerkev zaživeli pristno življenje, kar zagotavlja duhovni napredek človeštvu.

    Sklicevanje na dogme, ne da bi živela cerkev in verniki pristno evangelijsko življenje, je daleč od poslanstva vere in cerkve.

  2. Duhoven človek ti razbremeni dušo in in spodbudi pozitivno ustvarjalno moč.

    Neduhoven, materialen človek, ki prisega na svoj egoizem, pa ti obremeni dušo in pobere vso pozitivno duhovno moč, da ne veš ne kod ne kam.

  3. Prav zaradi tega v Sloveniji še vedno stopicamo na mestu in ne vemo ne kod ne kam, ker nam ni vodilo duhovnost, ampak materialnost, ki se izraža tudi z nasiljem in agresijo ter nespoštovanjem demokratičnih postopkov.

  4. Rešitev za Slovenijo je, da se krepi zdravo jedro, ki prisega na duhovnost v odnosih in pri reševanju družbenih vprašanj, ne pa na egoistično materialnost, ki poglablja razhajanja in onemogoča duhovni in materialni napredek.

  5. Več duhovnosti ne bo brez ali z malo duhovnih vsebin v medijih in v izobraževalnih procesih ter v vsakdanjih aktivnostih v zasebnem in družbenem življenju.

  6. Dober gospodar je tisti, ki upošteva duhovnomaterialno ravnovesje in ga zaradi tega označujemo kot pravičnega, poštenega in odgovornega.Zaradi tega ni manj uspešen, ampak nasprotno, saj mu ta temelj jamči trajni razvoj.

    Tudi v Sloveniji imamo kar nekaj takšnih. Škoda, da ne obstoji lista plemenitih podjetnikov…

    • Duhovnomaterialno ravnovesje – ta izraz mi je všeč.

      Narobe se mi zdi, če se pretirano poudarja duhovnost, zapostavlja pa materialnost. Bog je vendar stvarnik tudi materialnega.

      Vse stvari pa se lahko sprevračajo proti slabemu, tako duhovne, kot materialne. Pomembno je, da znamo videti detajle, da znamo oceniti, kaj je dobro in kaj je slabo. V stvareh spodbujamo dobro in se borimo proti slabemu.

  7. Če analiziramo življenje, vidimo, da bi naj bilo sestavljeno večji del iz duhovnosti. zakaj? Ker odražajo duhovnost naše misli, želje, hotenja, odnosi, pogovori, duhovne stvaritve v kar vštevamo tudi tehnične in rokodelske in druge stvaritve, veselje, žalost, spanje in sanje… Seveda, če niso namenjene zlodejanjem.

  8. So pa nekateri poklici, ki so skorajda izključno posvečeni duhovnosti človeka. Ti najbolj omogočajo duhovno rast človeštva.

    Duhovnomaterialno ravnovesje je življenjski temelj za tiste, ki skrbijo tudi za materialno rast človeka in skupnosti. To so poltiki, gospodarstveniki…To ravnovesje zagotavlja ustvarjalnost, ki je prepletena z naravnimi vrednotami, moralo in etiko.Takšna ustvarjalnost nima škodljivih posledic za človeka , skupnost in naravo.

    Ti morajo pri odločitvi presoditi ali zagotavlja duhovnomaterialno rast človeka in skupnosti. Če jo zagotavlja, je odločitev pravilna in se jo lahko uresniči.

  9. Življenje in stvarstvo nas učita, da daje popolno srečo človeku duhovnost, ne pa materialnost.

    Duhovnost v pravem pomenu besede nima stranskih negativnih učinkov, materialnost pa jih ima.

    Človeštvo je v zadnjem obdobju materialno napredovalo, duhovno pa je zelo mazadovalo. Zato pestijo človeštvo velike težave, ki so opomin in klic po večji duhovnosti in manjši materialnosti.

  10. Poglejmo za primer medije in izobraževalne procese.

    O duhovnosti človeka, ki je v precejšni meri duhovno bitje, ni skorajda nič. Izjema so verski mediji.

    Družbene razmere pa kričijo po povsem drugačnem razmerju med duhovnostjo in materialnostjo.

    Človek mora spoznati kako velik pomen ima njegova duhovnost za srečno življenje in napredek.

    Vendar se egoistični materialisti na vse kriplje trudijo, da bi še naprej ostala tabu za človeka.

  11. Ko človek ima v sebi duhovnomaterialno ravnovesje ne rabi predpisov, policije, inšpektorjev, sodnikov, zaporov.

    Dobro ve kako mora razmišljati in ravnati, da ne dela škode sebi, drugim in naravi, saj je pri njemu vse to prepleteno z naravnimi vrednotami, moralo in etiko.

    Družbeno stanje, ki je pri nas in drugod po svetu, pa izhaja iz precej drugačnega izhodišča.

    Pomislimo, kako bi lahko družba napredovala in kako bi lahko bila srečna, če bi se temu ravnovesju približali vsaj za 20%.

  12. Cerkev včasih pretirava z duhovnostjo in zanemarja (zdravo) materialnost. Nekateri pravijo, da je neživljenjska.

    Duh se najbolje počuti v zdravem in lepem telesu.

    V družbi je pogosto ravno obratno. Veliko materiala brez duše in življenja.

    Dva pola s porušenim ravnovesjem.

  13. Brezdušni liberalizem in globalizacija kot njegovo sredstvo, sta duhovnost, moralo in etiko zamenjala s trgom in dobičkom.

    Zdrava pamet pa veleva, da sta trg in dobiček lahko le kot pomagali, ne pa tista, ki odločata o usodi človeštva.

  14. Tudi cerkev je bila v preteklem obdobju preveč mlačna do škodljivih učinkov liberalizma in globalizacije.

    Drži, da je pomagala revnim. Vendar je še pomembnejše, da se gradi sistem, ki onemogoča ustvarjanje revežev.

  15. Tudi Cerkev je zapadla politični korektnosti, žal. In tako samo še predava teološko moralko. Ta je povsod politično korektna.

  16. Cerkev ima vse možnosti, da vzpostavi duhovnomaterialno ravnovesje. Janez Pavel II je že postavil temelje: teologija telesa.

    Cerkev bo morala poiskati vse, v kar se je materialnost in duhovnost v sodobni družbi sprevrgla. Vsekakor pa bo morala počistiti tudi pri sebi.

Comments are closed.