Belgijska ‘hladna vojna’ v učilnicah

5
242
otroci belgija
Foto: politico.eu.

Politico.eu piše o Belgiji, državi, ki se jo že pol stoletja vleče narazen in kako si mnogi želijo sprememb, konca ‘hladne vojne’.

Na koncu hodnika v flamsko govoreči srednji šol Don Bosco v Bruslju se nahajajo vrata, ki vodijo na drugo stran države. Na drugi strani je francosko govoreči Inštitut Don Bosca. Enako ime, enak učni program, ki pa sodi v povsem ločen izobraževalni sistem. Takšna pripadnost šol v paralelna svetova je pogost pojav v Belgiji. Številne državne reforme so fragmentirale javne storitve po jezikovnih linijah in se pri tem niso preveč ozirale na praktičnost.

Le na območju Bruslja je tako 93 šol, ki se delijo na francosko in flamsko govoreče. V določenih primerih ograja deli športno igrišče na pol, drugod skupnosti delijo bodisi vrata bodisi zid. Poročilo organizacije Friday Group situacijo opisuje kot belgijsko ‘hladno vojno’, saj razdeljenost utrjujejo tudi različne regulacije. Če bi na primer flamska šola želela organizirati skupen izlet s sosedno franskosko govorečo šolo, bi izgubila podporo flamske vlade. Prav tako se podvajajo stroški vzdrževanja zgradb, ki morajo biti ločeni. Usodo šol delijo tudi druge javne ustanove, na primer javno televizijo deli nekaj sto metrov dolg hodnik.

V zadnjih petdesetih letih so v Belgiji z reformami vedno več pristojnosti prenesli na regionalno raven. Od leta 1970 je Belgija razdeljena na tri jezikovne skupnosti (flamsko, francosko in nemško) in na tri regije (flamsko, valonsko in Bruselj). Jezikovne skupnosti imajo nadzor nad kulturno in izobraževalno politiko, regije med drugim upravljajo z ekonomijo, zaposlovanjem, transportom in tudi zunanjim trgovanjem, medtem ko se zunanja politika, obramba in notranje zadeve urejajo na federalni ravni. Pogosto je učinkovito delovanje različnih podsistemov v takšni ureditvi oteženo in tako si osem od dvanajstih političnih strank prizadeva, da bi na federalno raven prenesli več pooblastil. Temu nasprotujejo predvsem flamske stranke. Največ v trenutni situaciji izgublja predvsem belgijska prestolnica, kjer je zaradi razdeljenosti pooblastil marsikaj obstalo na mrtvi točki, še izpostavljajo v Politico.eu.

5 KOMENTARJI

  1. To je posledica divje globalizacije in liberalizacije, ki je dobila svoj logičen življenjski bumerang.

    Tudi pri nas se še bo ta bumerang zgodil, vendar ne v tako hudi obliki.

  2. Ali ni zanimivo in poučno, da sta si komunizem in socializem na eni strani ter skrajni liberalizem podobna:

    – prva spodbujata pretirano enakost na materialnem področju
    – drugi pa na kulturno vrednotnem, kar povzroča kulturno in vrednotno plehkobo in nazadovanje ter neizvirnost in izgubo identitete.

  3. Skrajni čas je, da se ozavestimo in zaživimo sonaravno, sostvarstveno in spoštujemo naravne zakonitosti ter vrednote in tudi drugim omogočimo, da lahko tako živijo.

    Zato je velik nesmisel, da se muslimane iztrga iz njihovega okolja in na veliko naseljuje v Evropi.

    Zaradi tega nasilja nad naravnimi zakonitostmi, bodo v Evropi nastali čez leta večji problemi kot pa so danes v Belgiji. Integracija muslimanov pa je velika laž, saj je vsakemu jasno, da se to ne bo zgodilo, glede na njihove šege in navade.

  4. Poleg tega sta imela komunizem in socializem mačehovski odnos do slovenske kulturne dediščine – ljudske pesmi in ljudske glasbe, ampak sta le spodbujala partizanske pesmi in umetne pesmi.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite