Begunci so tu

45
222

begunciEmpirija namesto ideologije

Tisti, ki smo se z begunci in migranti kdaj že srečevali in jim pomagali po svojih najboljših močeh, smo v teh dneh gotovo bolj mirni od onih, ki beguncev nikoli niso videli od blizu, kaj šele, da bi z njimi in za njih preživeli del prostega ali službenega časa. Enako smo tisti, ki smo svoj čas živeli ali še živimo v kakšnem od večjih zahodnih mest in smo (bili) vajeni na mestnem avtobusu videvati temnopolte moške, zakrite ženske, azijske delavce, v teh dneh bolj mirni od onih Slovencev in Slovenk, ki o multikulturnem svetu zgolj slišijo, da obstaja tam nekje. Hočem reči, da žgoče begunsko vprašanje ni v prvi vrsti vprašanje ideologije, pač pa vprašanje izkušnje. Če izkušnje z begunci in tujci nimaš, te je ali preveč ali premalo strah, če jo imaš, te je manj strah in si bolj realističen.

Kot je v tej deželi navada, je še pred izkušnjo oziroma čutno zaznavo spregovorila ideologija. Na eni strani nerazumni strah in predsodki, začinjeni z idejo „krščanske Evrope“, na drugi idealizacija tujca in begunca, ki da ni nič manj kot nosilec iskre za boljši svet. Z razvnetim ideološkim diskurzom je v ospredje stopil nam nasprotni domači rival. Skoraj smo bili na tem, da sirski in afganistanski begunec postaneta le sprožilec več za našo grenkosladko odvisnost od prepira.

Nekoliko ironično bom rekel: hvala Bogu so zdaj begunci zares tu. Brodijo preko Sotle, hodijo skozi naše vasi in koruzna polja, se drenjajo po železniških postajah, negodujejo v zbirnih centrih, silijo v obljubljeno deželo onstran Alp. To je čas izkušnje, empiričnosti. Begunca bomo spoznali takšnega, kot je. V dobrem in slabem.

Stiska, upanje, psihološka moč

Najprej je to človek, ki beži iz slabšega na boljše, velikokrat iz območja smrti v območje življenja. To dejstvo zahteva takojšno solidarnost. Tu ne sme biti oklevanja. Begunca je v svet pognala stiska, gorivo, ki mu daje pogon na potovanju do čim bolj ugodne nastanitve, pa je upanje. Ni toliko preračunljiv (čeprav se bo v kakšni situaciji taktično dobro znašel), kot je poln upanja. Če ga že gre nekoliko idealizirati oziroma občudovati, ga občudujmo kot človeka neustavljivega upanja.

Begunci so psihološko hkrati močni in šibki. Močni, ker za razliko od nas, lokalnih pomehkužencev, brez dvoma vedo, kaj hočejo in kam bi radi prišli. Zamislite si sirskega mladeniča, ki izzove morje, da neko noč pristane na evropski obali. V žepu ima nekaj tisoč evrov, ki mu jih je zaupala rodbina, da pride do Nemčije, kjer naj uredi vse potrebno, da za njim pride še kdo. To je povsem drugačen psihološki profil od profila tistih slovenskih fantov, ki v rosnih dvajsetih beležijo velike podvige in velike zmage – v računalniških igrah.

Ko bo nastopila begunska “poporodna depresija”

So psihološko šibki, ker so travmatizirani zaradi zla, od katerega bežijo, ter ker so vendarle tujci v tuji deželi. Če so zdaj v fazi moči, ker neumorno hodijo proti cilju, bo za njimi gotovo prišla faza šibkosti. To bo takrat, ko bodo v večjih zbirnih centrih, ko bodo čakali na ureditev statusa, ko se bodo zavedali, da ne vedo jezika, pa da so v deželi s tudi radikalno drugačnimi običaji (kot je na primer veselica ob klanju svinje – koline) ter da dela in zaslužka tudi pri „mami Merkel“ ni na pretek.

Takrat, v času begunske „poporodne depresije“, bodo CNN, RT in BBC nekje drugje. Ko pribežniki ne bodo udarna tema, se lahko začne dogajati, na kar opozarjajo nekateri, to je, da se getoizirajo ter tudi versko in drugače radikalizirajo. Intenzivnemu humanitarnemu momentu, ki smo mu priča zdaj, bo čez nekaj mesecev moral slediti intenzivni moment integracije. Morda tudi v Sloveniji. Kdo ga bo zmogel? Uradno velja, da bo to zmogla država. Moramo torej počakati, da država razvije svoje prečudovite zmožnosti s pomočjo kakšnih obkoritniških nevladnikov? Dvomim. Država namreč ne more nadomestiti ljudi in medčloveških vezi. Integracija pa ni nič drugega, kot vstop v obstoječo mrežo medčloveških odnosov.

Papež Frančišek naroča, naj vsaka župnija (beri: vas, beri: krajevna skupnost) vzame vsaj eno begunsko družino pod svoje varstvo in botrstvo. Naročilo ni le evangelijsko, je tudi razsodno in praktično. S sprejemom družin v lokalnih občestvih se takoj izognemo masifikaciji in morebitni getoizaciji. Varnostna situacija se bistveno izboljša. Z zbližanjem in osebnim poznanstvom se zmanjšajo predsodki na eni in drugi strani. Nakar se same po sebi odprejo možnosti za delo. Če vzamemo družino, vzamemo otroke, ki včasih v komunikaciji zmorejo, česar ne zmorejo odrasli.

Religija. Problem v problemu?

Problem v problemu je religija. Tako zgleda. Veliko strahu pred begunci je pravzaprav strahu pred njihovo religiozno usmerjenostjo – pred islamom. Nekateri se bojijo velikopotezne islamizacije Evrope, drugi se preprosto bojijo, da zaradi toliko več muslimanov med nami ne bodo več smeli pijančevati in gledati deklet v mini krilih. Da, religija je lahko problem v problemu. Zlasti, ker o njej ne upamo govoriti. V vodilnih medijih, denimo, si komaj upamo vprašati, kaj se dogaja z islamom. Ali pa o religiji oziroma islamu ne vemo govoriti. Po eni strani je ta nevednost zaradi nadutosti razsvetljenca, ki da se z domnevno intelektualno inferiornim pojavom (religijskim opijem) ne ubada. Po drugi strani je na delu antiimperialistični interpretativni ključ, po katerem je krivdo za krizo najlažje naprtiti Američanom, ki da zaradi nafte destabilizirajo arabski svet. Religija pa kot da ni pomemben igralec.

Oboje je narobe. Religija je v begunski zgodbi zelo pomemben igralec. S tem „strašno strašnim“ igralcem se bo potrebno pogovarjati. Religija namreč ni samo problem v problemu, pač pa je priložnost v problemu. Tak naj bo naš izhodiščni stav.

* To besedilo – brez naslova in mednaslovov – je bilo objavljeno 19. septembra 2015 v dnevniku Večer v rubriki Tribuna. Pod skupnim naslovom Zna Evropa rešiti ljudi? sva soočila mnenja dr. Mojca Pajnik iz Mirovnega inštituta in FDV ter jaz, katoliški duhovnik.

Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger. Sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.

45 KOMENTARJI

  1. Ali je Evropa namerno zakuhala begunsko krizo?

    Če poslušamo nemške argumente, in ko vidimo, da se ničesar ne stori, da bi begunci lahko ostali v svojih državah, lahko najdemo pritrdilen odgovor.
    Nekoč so v osvajalnih vojnah zasužnjili tuja ljudstva in jih odpeljali v svojo državo, da so jim bila delovna sila.

    Ali se bo evropski račun izšel? Bo Evropa z begunci kulturno in ekonomsko napredovala ali nazadovala?

  2. Kaj bo potem, ko bo begunski val tako velik, da se bo z njim začela Evropa dušiti? Bo postavljena ograja?

  3. Kako bi bilo dobro, če bi imela Slovenija v “main-stream” medijih novinarje, ki bi znali tako poglobljeno in ne enostransko razmišljati in misli tako dobro ubesediti. In da ne bi rabili katoliškega duhovnika za en normalen tekst, ki se tako ali tako zgodi samo na vsake 3 kvatre.

    Sicer pa bi bil jaz še bolj zadržan od njega pri ocenjevanju kulturnih posledic velikih tokov migracij. Posebej v Evropi in posebej pri tako majhnem narodu, kot je slovenski. Mi nismo ZDA ali bivša imperialna sila, kot je Združeno kraljestvo. In tudi če postopamo po zahodnih velemestih, skoraj vedno slišimo za kvarte, ki se jih je iz varnostnega vidika bolje izogniti in so praviloma naseljeni z neavtohtonim prebivalstvom.

    In ja, številke o rasti islama v Evropi in o tem, kako visok je ponekod v Evropi delež novorojenih iz islamskih družin, mene skrbi. Ker ne želim, da izgubimo identiteto. Če je ta želja legitimna in sme postati hotenje, pa vem, da je za Cestnika diskutabilno.

    Osebno si v svoji konzervativnosti želim raje malo manj kot malo več migracij. O humanem pristopu do prišlekov pa seveda ne more biti dvoma.

    • Ubogi Hrvati, če drugi delajo njim isto kar oni drugim:

      Ostojić Srbijo obtožil, da prebežnike pošilja na Hrvaško.
      Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je v ponedeljek zvečer Srbijo obtožil, da prebežnike vozijo organizirano na Hrvaško, namesto da bi jih prepeljali do meje z Madžarsko,…

      … Ostojić je ob tem že napovedal, da bodo Bajakovo popolnoma zaprli, če Beograd prebežnikov ne bo preusmeril na Madžarsko.

      Vir: MMC

      • No, nič novega. Srbi so skoraj od začetka delali tako, da so z enega konca na drugi, na mejo z avtobusi vozili migrante. Jih niti ne obtožujem zato, ker imajo res ogromne prilive. Hrvati želijo samo, da ni vse na njihovo mejo, kar je tudi razumljivo.

        • IF: “No, nič novega. Srbi so skoraj od začetka delali tako, da so z enega konca na drugi, na mejo z avtobusi vozili migrante”
          ====================

          Aha razumem, za to, da Srbi vozijo migrante na srbsko-hrvaško mejo naj bi bili krivi Slovenci.

          • Neumnost, ne vem odkod ti to, od mene ne. Krive so razmere na Bližnjem vzhodu in to, da ti ljudje neovirano ( brez varovanja schengenske meje) v ogromnem številu prehajajo na grške otoke in naprej.

          • IF: “Neumnost, ne vem odkod ti to, od mene ne. Krive so razmere …”
            ==================

            Aha razumem:

            Če se Slovenci pritožujejo nad Hrvati, da jim dovažajo migrante na mejo, gre za “nestrpnost” Slovencev nad Hrvati.

            Če pa se Hrvati razburjajo nad Srbi, da jim dovažajo migrante na mejo, pa ne gre za “nestrpnost” Hrvatov nad Srbi ampak so za to krive razmere in Grki.

      • Še to na isto vprašanje. Razumem Mađare, da se bunijo nad Hrvati, ker so gradili žico in ogromno investirali v represijo, da bi se rešeli poplave beguncev, zdaj jim jih pa Hrvati lifrajo z druge strani, kjer še ni žice. Po tej poti jih je preko Mađarske v 3 dneh prišlo 18.000.

        Ne razumem pa, zakaj tak kraval Slovencev proti Hrvatom, saj so jih na našo stran pošiljali zaenkrat mnogo manj. 6 krat manj natančnje! Torej okoli 3.000 v treh dneh. Hvaležni bi lahko bili, da nas razbremenjujejo.

        Predvsem je pa moja skrb, kaj bo, ko bo madžarska žica dokončana. Kaj bo, če bo vseh 20.000 v treh dneh usmerjeno na Slovenijo? Potem bo konec s tem, da se lahko gremo spoštovanje schengenskih pravil. Potem bojo sedanje težave na meji, z nastanitvijo ipd. ena malo opereta v primeri s tem, kar nas čaka. Potem utegnejo ljudje in mediji zadevo zagrabiti iz nekoliko druge strani. Zaenkrat gre kar gladko, v prihodnje pa …

        • IF: “Ne razumem pa, zakaj tak kraval Slovencev proti Hrvatom, …”
          ================

          Aha razumem, torej:

          Hrvati se lahko razburjajo proti Srbom zaradi iste stvari zaradi katere so Slovenci obsojani, s strani t.i. Slovencev.

          • Ah, saj ti ves čas govorim, da zaenkrat Hrvati pokasirajo okoli 6 krat več beguncev, kot jih pride v Slovenijo. Torej težko obtožujemo Hrvate, da nam pošiljajo kdovekoliko beguncev, ker jih pošiljajo predvsem Madžarom.

            Med Srbi in Hrvati je treutno drugače. Trenutno Srbi Hrvatom pošiljajo vse (!) svoje. A je res tako težko razumeti bistveno razliko, ki je kvantitativna?

          • IF: ” A je res tako težko razumeti bistveno razliko, ki je kvantitativna?”
            =================

            Razlika je kvalitativna, v tvoji glavi.
            Hrvati so tvoji ljubljenčki, Srbi pa “zoprniki”.

  4. Papež je hvala Bogu nezmotljiv samo takrat kadar razglaša verske resnice. Je pa res da papež Frančišek prihaja iz okolja, ki ni imelo veliko problema z islamom. Utopistična je ideja da bi vsaka fara sprejela eno družino. Menda ne ve,da to oni sami ne želijo. Ti še vedno delajo kot plemenska skupnost ne glede na razvoj. In sami se zapirajo v geta, ker si tako želijo. V getih ni informacij tam imajo potem svoje molilnice in svoj sistem vzgoje.
    Mogoče pa bilo zanimivo če bi Vatikan sprej vsaj toliko beguncev kot jih je med vojno skrival monsignor Hugh O’Flaherty,(po njem je posnet film The Scarlet and the Black). Sicer pa nam tako ni pomoči, če sam nadškof ljubljanski Zore razlaga, da nam bo islam prinesel identiteto… ker je menda sami nimamo

    • Tako je to, če fiolozofsko stališče papeža citiraš kot realnost na terenu. Huda je ta Zoretova. Ampak, kaj ko je tako sladko se sklicevati na papeža. Nihče ti nič ne more. Popolni konformizem.

      • Oh, jaz pa trdim, da povsem drži po Zoretovo, saj smo tradicionalno identiteto, pa to še prav posebej Slovenci, povsem zvodeneli. Saj naši ljudje v vse večjem številu ne samo ne želijo odgovarjati, kaj so po verski pripadnosti, celo vprašanje o narodni pripadnosti jim je odveč. Totalno razvodenel občutek pripadnosti potem, ko so identifikacije, ki jih je vsiljeval komunistični režim neslavno propadle. In to razvodenelost predvsem levica slaboumno spodbuja še danes.

        Seveda, da nas to ta hip bolj ogroža od okoli 5% muslimanov, ki so med nami. Nekaj upanje vendarle je tudi v trditvi nadškofa, da se utegnejo nekateri malo vrniti k zavedanju, kaj so bili oz. kaj naj bi bili prav per negationem. Ko bojo zaslišali mujezinov glas iz stolpa in se zavedli, da to niso oni.

        • IF: “Seveda, da nas to ta hip bolj ogroža od okoli 5% muslimanov, ki so med nami.”
          ===================

          Leta 1941 je bilo v Slovenijo manj kot 0,7% komunistov.

        • Ne vem če je Zore govoril v vašem imenu v mojem ni. Ravno slovenski kler se ne zaveda svoje pripadnosti. Duhovniki so bili včasih narodni buditelji. Kaj pa danes. Samo pridigajo same floskule in so totalno izven realnega sveta. Tako kot nadškof Zore. Naj raje začne pometati v svojem hlevu. Bo imel dosti dela. Takšne izjave kot jih daje so sramota duhovika ne pa še po vrhu nadškofa. Kaj pa misli da je Kristus. Naj najprej sebe vpraša, kaj je kot duhovnik in bivši šef frančiškanov naredil za narodovo idnetiteto.

          • Kot Zore povedal svoje mnenje tako sem jaz svojega. Vsakdo pa si lahko ustvari svojo sliko. Če je soditi povedati svoje mnenje potem pa res ne vem kdo je inkvizitor. Zakaj pa se potem duhovniki pritožujejo o praznih cerkvah. Kdo je za to kriv tisti, ki so predstavniki klera ali narod. Že nekdaj je pravil pregovor vera po duhovnikih gor ali pa dol

  5. mislim, da ni dobro tako poenostavljat – morda le, če govorimo o tem, kaj naj konkretni človek stori, ko vidi človeka v stiski.

    politika/sistem/država pa se ne more zgolj odzivat na potrebe posameznikov, ampak se trudi stvari zmodelirati/predvidevati/urediti.
    ravno slednjega niso zmožni v državah, od koder prihajajo begunci, in ravno zaradi tega (reda) prihajajo v evropo.
    v evropi bi pa mnogi kar rekli, da v tem primeru ne potrebujemo glave, ampak samo srce.

    to niti ni kaj prida krščansko, opuščati razum pri presoji in urejanju razmer.

    če npr. desettisoči zelo drugačni ljudje ostanejo v sloveniji, bo to pač problem – vsaj ekonomski in varnostni.
    pa tudi če pride desettisoče švedov sem, je problem. morda smo izgubili dojem, čemu imamo države – v prvi vrsti jih imamo namreč ravno zato, da je nek red.

    zato sem jaz bolj na stališču:
    tej državi dajem davke, predvsem zato, da obstane in vzdržuje osnoven red in mir, v katerem lahko živim in delam. iz teh davkov grejo tudi sredstva za varnost, obrambo, čuvanje meja. menim, da je naloge te države, da svoje meje brani. pozivati npr. naj se meje odprejo, pomeni pač delovati proti tej državi in proti tem ljudem.
    države brez meje ni, tudi stanovanja/hiše ni brez meje.

    ne znam si predstavljat, kako bi ljudje, ki govorijo zgolj o srcu, v tem trenutku upravljali z mejami te države. bi pa rad vsaj slišal …

  6. “Religija je v begunski zgodbi zelo pomemben igralec.”

    In ta igralec bo z lahkoto premagal ateistične slovenclne, ki imajo premalo otrok, da bi njihov rod obstal. In slednje je še pomembnejši igralec.

  7. Prvo: Ne vem, če je Branko Cestnik prebral knjigo: “Cena, ki sem jo plačal” Joseph Fadelle. Nekaj let je od tega, kar je izšla. Danes jo je potrebno prebrati še enkrat. Ta knjiga kot verjetno mnoge druge, do dobra opiše kulturno okolje ljudi , ki živijo v tem krščansko, muslimanskem svetu. Ne gre za veri, ki se ne srečujeta, nimata dialoga. To so mimobežne družbe, ki skrbita ne pride do mešanja. Na ta način so dosegli več kot 1000 let sobivanja. Torej postaviti te ljudi v okolje , kjer je asimilacija pogoj, si je na splošno nemogoče. Ali so kosovarji po toliko letih v Sloveniji asimilirani?

    Drugo: Zakonodaja v EU je za asimilacijo beguncev tega števila neprilagojena: že za urejeno bivanje so higienski in bivalni standardi velika ovira pri namestitvi, da ne govorimo o zakonskih pogojih za službo. V Evropi je veliko praznega prostora, pa je toliko ljudi brez doma. Enostavno ne moreš nuditi ljudem streho, če ni urejeno po standardih. Ti ljudje po standardih ne morejo dobiti legalne službe. Pristali bodo na črnem trgu dela izkoriščani, ali plen kriminalnih združb, tako bodo delili usodo prišlekov pred njimi.

    Papež je prosil za sprejetje družin, ne posameznikov, ki jih je ogromno. Ne vem, če ji muslimanska družina sploh smela sprejeti ponudbo gostitve neke katoliške družine, kajti muslimani iz tega konca sveta kontrolirajo, da se slučajno nekdo ne bi družil s kristjani.
    Krščanska in muslimanska kultura sta v več kot 1000 letih izpričali v tem perzijskem svetu, da lahko sobivata samo striktno ločeni, mimobežni.

    • Se spomnite tistih časov, ne tako dolgo nazaj, ko so Bližnji vzhod zajeli protesti zaradi tega, ker si je danski karikaturist drznil narisati sliko preroka Mohameda in s tem tako užalil muslimane, da so se ti spravili kuriti evropske in ameriške zastave in hkrati uničevati ne le dansko ambasado, predstavništva države, iz katere je bil nesrečni karikaturist, ampak kar vse po vrsti, kar je dišalo po zahodnih nevernikih? Se spomnite groženj s smrtjo? Jaz se. Nekateri pa so očitno pozabili.

      http://www.reporter.si/slovenija/mitja-ir%C5%A1i%C4%8D-spomin-na-dneve-ko-so-nas-po%C5%A1iljali-v-pekel-v-opomin/55489

    • Razmere v naši bližini, v Bosni in Hercegovini, bi vsaj v obdobju od prihoda Avstroogrske na to ozemlje, pa preko obeh Jugoslavij, osebno težko definiral kot popolno mimobežnost.

      Končno, zakaj bi pa asimiliranost, ki je tako blizu dominantni francoski mentaliteti ( citiran avtor) in njihovi želji po grandiozni eni naciji, ravno morala biti neki sveti cilj?

      Miroljubno sobivanje z medsebojnim oplajanjem je zame lepša, bogatejša in bolj naravna vizija. In z nekaj mešanja, ki ga človekova narava in to da zaljubljanje k sreči ne gre po rigidnih kvaziracionalnih regelcih, pač nujno prinese v vsaj malo tolerantni družbi.

      Prav BiH je zame dokaz in to celo v 3 režimih, da je kolikor toliko solidno in tolerantno sobivanje z evropskim islamom možno. Vsaj bilo možno.

      • BIH je druga zgodba, ker je tu druga kultura. Več kot tisoč let stare običaje, kulturne vzorce, ki so delovali tisočletje, nihče ne bo menjal, zakaj bi če delujejo in so že vpisani v DNA. Tudi Romi živijo v Evropi tisočletje pa jim njihov DNA pogojuje bivanje. Bodimo realni, sprejmimo svatnost!!!

        • Res ti misliš, da se vpiše v DNA? Dobesedno? Nekaj podobnega trdi Žiga Turk, samo on v smislu, da je to bistvo species homo sapiens, odkar obstaja. Tvoja teza je, vsaj kot je zapisana, da se vpišejo stoletni kulturni vzorci v biološko strukturo. Hm…

          Tudi če se širijo kulturno socialno in preko vzgoje, so lahko precej stabilni. Res pa, da je današnji svet bolj hiter, kaotičen in globalen in da to tradicionalno prenašanje dediščine, tudi pozitivne ( ali celo toliko bolj pozitivne in bolj sofisticirane) precej peša.

          Jaz vseeno ne želim izgubiti upanja v razvoj Evropi prilagojenega miroljubnega islama. Končno, ob obupnih demografskih kazalcih in težkih migrantskih pritiskih in napovedih, druge pozitivne vizije skoraj ni.

          • Ne dobesedno v DNA osebe, v DNA naroda, ki je njegov kulturni vzorec, vrednostni sistem, prilagajanje okoliščinam,…Tako kot jezik s katerim rasteš pogojuje razvoj razmišljanja, tako je z ostalimi stvarmi.
            Skupno točka sobivanje je moč doseči samo v razosebljenem potrošništvu, kjer postanejo vse vrednote stvar trgovine, to je formula, ki jo ponuja svet. Ves ta sedanji kaos, pa je izraz instinktivnega zavračanje te rešitve.

          • “Jaz vseeno ne želim izgubiti upanja v razvoj Evropi prilagojenega miroljubnega islama.”

            Ah! Gospod IF! Vi ste nepoboljšljivi optimist! Ampak … ste lahko tak tam, kjer samo vi plačate račun?

  8. Iz vere v vero vodi pravičnost. Tega ne smemo pozabiti. A pravičnost smo že kar opustili. Demoralizacija je huda.

  9. Škoda besed, v kleru je kar nekaj izdajalcev Krščanstva. Zaradi takih je Krščanstvo tudi propadlo na BV.

  10. Riki, Robert,
    cesa se bojita? Imata vero? Kulturo? Se zavedata svojih korenin? Govorita materni jezik? Potem vama tega noben ne more vzeti. Niti nekaj tisoc sirijcev.
    Ali pa vaju doma noben vec ne prenasa in potem vse svoje frustracije zlivata tukaj na casniku.
    Jaz vsak dan pred vasko gostilno opazujem mlade vaske fante, ki ne vedo kje so, kdo so, zakaj so tukaj, Ne poiscejo si punc, ne porocijo se in nimajo otrok. Le popivajo in se zmrdujejo nad prisleki, muslimani, cigani. Gledajo v mobitele. Nimajo sluzb, ker se ne splaca delat. Zal prav ti mladi fantje unicujejo naso kulturo, naso bit. Jo ne prenasajo iz roda na rod.
    Vidva pa tukaj nabijata o nekih muslimanih, ki da nas bodo unicili. Naredita rajsi kaksnega otroka vec (upam, da sta sposobna kaj vec, kot le nabijanja na forumu), ki bo govoril slovensko, hodil k masi in se zavedal svojih korenin. Potem ni strahu za naso domovino! Bog se vaju smili fanta.

    • jozev: “Riki, Robert, cesa se bojita? Imata vero? Kulturo? Se zavedata svojih korenin? Govorita materni jezik?”
      ===================

      Aha razumem, vas bi moral prej vprašati za dovoljenje če lahko kaj napišem. In kaj sem pisal na tej strani:

      # O pritožbah Hrvatov nad Srbi. Nič čez migrante.

      # O aferi goljufanja VW in morebitnih posledicah na slovensko gospodarstvo. Nič čez migrante

      # Opozoril sem na zgodbo o migrantu, ki ga je spotaknila madžarska novinarka zaradi katere je postal “slaven” in so ga zaradi tega Španci povabili v Španijo za nogometnega trenerja. In se je na koncu izkazalo, da je bil po vsej verjetnosti zločinec, ki je sodeloval pri pobojih Kurdov. No to je edino o “grdih migrantih” kar sem napisal. Ampak po vašem mnenju je napačno če se opozori na morebitnega zločinca.
      Bog se vas usmili

    • Realnost je, da ko slovenski otrok vstopi v okolje vrtca in šole, se hitro začnejo mešati jeziki. Tako prvošolček doma enkrat šteje po slovensko, drugič pa malo ne po slovensko. Med igranjem nogometa se slišijo predvsem ne – slovenski izrazi za žogo, prekršek,….da ne govorim o “l-ju”, ki postaja sočno zmehčan…Kljub vsemu pošiljam otroke v državne šole, da bodo okrepljeni in vedeli, kakšen je svet, v katerega so rojeni. Poln različnih vrednostnih lestvic…

  11. Pozna se, kako je opešala katoliška Cerkev. Če je bilo še pred sto leti kandidatov za duhovniški poklic zaradi številnih otrok v družinah veliko in je Cerkev kot inštitucija imela vrhunske filozofe in teologe, je sedaj postalo z upadom kandidatov za duhovništvo vse skupaj ena velika revščina in preproščina. Duhovniku ne more biti vzor preprosta pamet, kakor je pokojnemu duhovniku in vrhunskemu izobražencu povedal s svojimi besedami preprost kmet, ki je svojega dušnega pastirja med obema svetovnima vojnama imenoval “siromačka – Naš duhovnik so tak siromaček.” Tako je napisal dr. Trstenjak v eni svojih knjig. In profesor Otmar Črnilogar je povedal, da ko je vprašal mlade študente, katero šolo so končali, so rekli – “sem ključavničar, sem mlekarski tehnik,…”, včasih pa so kandidati za duhovništvo pri dvajsetih imeli klasično gimnazijo in bili res že izobraženci. Profesor Otmar Črnilogar je bil uradni prevajalec Svetega pisma iz stare grščine in latinščine.
    Toliko za uvod.
    Ločiti je treba med človeško stisko in med dolgoročnimi posledicami. In tukaj je treba postaviti resnično trdo linijo in priznati, da Evropa še nikoli ni bila krščanska. Vem, nekateri kar skačete v zrak pri taki trditvi, pa je žal resnična. Katoliška Cerkev je zmeraj “gorela od želje po zlatu” (sv. Hieronim) in želje po “moči in gospodovanju”. Ja, bila je celo tako pokvarjena, da so italijanski škofje blagoslovljali italijanske topove za Soško fronto, avstrijski pa avstrijske.
    Saj je tudi “popularni” papež Frančišek, do sedaj preskrbel samo britje in striženje za brezdomce in daroval jim je celo talne blazine, da lahko spijo “na mehkem”. Naj proda sliko Marije iz svoje knjižnice, ki bo na dražbi dosegla vsaj sto milijonov EUR,…pa bom verjel, da misli resno. Kako prav je imel jezuit Carlo Maria Martini, ki je rekel, da je katoliška Cerkev najmanj dvesto let za časom (in bil je kandidat za papeža). Žal, treba je napisati, da ne gredo ovce za pastirjem, ampak pastir hodi za ovcami. Kamor ovce, tja pastir. Zato je sedaj vroče s škofovsko sinodo o družini.
    Kar se tiče pomehkuženosti Evrope in njenih prebivalcev, je treba duhovnika Cestnika spomniti na taborišče Auschwitz, kjer je bil samo en pater Kolbe, ki je dal življenje za drugega. Opisuje Wieslaw Kielar, ki je taborišče Auschwitz preživel po šestih letih trpljenja, da je izgubil vero v Boga, ko so med racijo esesovcev letele iz duhovniške barake plesnive štruce kruha, gnilo sadje in čebula, “ko smo mi umirali od lakote”. To vse opisuje v knjigi Anus Mundi. Ali niso bili ti res številni duhovniki pomehkuženi? In vprašati se je tudi, kje je bil krakovski nadškof, da bi se postavil pred taborišče, ki je od Krakowa oddaljeno le okoli dvajset kilometrov. Ni ga bilo ne prvi in ne zadnji dan taborišča prav nikjer.

    Ko berem na internetu, kakšne strahote preživljajo prastare skupnosti kristjanov v muslimanskih deželah (klanje, sekanje glav, križanje…vse to je na internetu), se tudi jaz vprašujem, ali je kateri slovenskih duhovnikov pripravljen dati pod takim trpljenjem življenje za Kristusa, ali pa so vsi pomehkuženi.
    Da, vprašanje je na mestu – ker vsak, ki dvomi ali ima pomisleke nad tako masovno in načrtno invazijo v Evropo, je takoj stigmatiziran. Treba je samo pogledati London, Pariz, Stockholm in Calais, španska mesta in italijanska mesta in vidimo, da se povsod dogaja enako – nasilje in nasilje.

    In vedeti je treba, da prihajajo v glavnem nepismeni iz dežel, ki so zaostale in obstale v svojem svetu – kajti pošiljati mladega fanta (je video na internetu) z naloženim transporterjem v akcijo kot napadalca-samomorilca v imenu vere je nekaj hudo narobe. Se vam ne zdi, da ste prav naivni ali pa še kaj drugega ?
    Dežele kot so Egipt, Pakistan, Afganistan in številne druge danes štejejo nepismene prebivalce v več deset procentih. Vsekakor je treba zapisati jasno, če pademo sedaj, pade naša civilizacija in zrušena bo katedrala v Strassbourgu, ki danes praznuje tisoč let, kakor so bili zrušeni templji v Palmiri – sicer na seznamu svetovne kulturne dediščine in stolčena bo Pieta, ki jo je izklesal Michelangelo. Kdor tega ne vidi, kaj je ?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite