Tisti, ki ste bili pred tednom začudeni nad pismom frančiškana p. Bogdana Knavsa v Slovenskem času (prilogi tednika Družina), ste bili danes morda še bolj presenečeni nad pismom slovenskih škofov na pragu postnega časa. Pismo z naslovom Ljubezen v pravičnosti so duhovniki danes prebirali namesto pridige. Da se škofje oglasijo vsako leto v tem času je že stalnica in kaže na pastoralno skrb ob začetku najbolj poglobljenega dela cerkvenega leta.
Kljub temu pa je letošnje pismo drugačno. Ukvarja se namreč precej s posledicami gospodarskega stanja pri nas in v Evropi. Škofje razmišljajo o vrednotah in vsesplošni krizi. Prav je, da opozarjajo na moralna vprašanja, na poštenje, pravičnost in odgovornost. Vsega tega nam zelo manjka. Danes je namreč junak tisti, ki se znajde in ne tisti, ki se svoje prisluži v potu svojega obraza.
Vse lepo in prav, če bi škofje toliko pozornosti, kot nepravilnostim okoli sebe, namenili razrešitvi svojega problema, ki je v njihovem pismu omenjen v enem (1) samem stavku. Ga bom kar citiral: »Ob tem nam je še posebej žal za to, kar se je zgodilo v gospodarstvu mariborske nadškofije in se za to znova iskreno opravičujemo.« V pismu, ki ima skoraj 1000 besed, jih je natanko 35 posvečenih tistemu, kar je bruno v mojih očeh.
Po letu dni od izbruha mariborske finančne afere, je mar to katarza, ki smo jo pričakovali? Ena upokojitev in nekaj premestitev? In nato veliko govora o tem, kaj delajo narobe drugi in nekaj malega pepela na svojo glavo. Pater Bogdan Knavs nas je pripravil na to stanje. Dregnil je, zganilo se ni kaj dosti.
Kaj se mi še zdi zanimivo po letu dni? Z veliko duhovniki sem se pogovarjal, praktično nihče ne podpira mariborskih finančnih mahinacij, ampak spremenilo se pa ni (skoraj) nič. Vsi so proti, karavana pa gre dalje… Prav je imel dr. Štuhec, da bodo naši verniki že vse požrli, kaže namreč prav na to.
V pismu se čuti nelagodje ob zapisanem. Verjamem, da je bilo kakšnemu duhovniku to tudi težko prebrati. Kljub temu pa mislim, da si verniki zaslužimo odkrito besedo in jasno predstavljene poti za rešitev iz nastale situacije. In eden od korakov je tudi jasno poimenovanje krivcev, navedba njihove odgovornosti in končno sankcioniranje pred cerkvenimi in če se izkaže, tudi pred državnimi ustanovami.
Vir: blog Jože Bartolj
