Barbara Zobec: »Obdolženci obsodbe ne zamerijo, če postopek vodiš pošteno«

0
Barbara Zobec Foto: Nova24TV

Tokrat je bila gostja voditelja Jožeta Možine v oddajo Intervju na TV Slovenija ena najboljših slovenskih sodnic Barbara Zobec. Je vrhovna sodnica z več kot stotimi rešenimi primeri na leto in skoraj brez razveljavljene sodbe. V pogovoru sta se z voditeljem dotaknila njene družinske povezanosti s pravosodjem, sedanjega dela in kandidature za ustavno sodnico.

POGOVOR Z VRHOVNO SODNICO BARBARO ZOBEC

Vabilo k ogledu oddaje Intervju v nedeljo, 16. avgusta 2020, ob 21.00 na TV SLO 1

 

Tako oče kot stari oče sta bila pravnika, stari oče velik domoljub, borec za severno mejo po prvi svetovni vojni in prijatelj generala Rudolfa Maistra. Gostja je razkrila tudi zanimivo okoliščino, da je njen oče v mladosti prijateljeval s Herto Hass, poznejšo Titovo ženo. Zanimiva je bila tudi zgodba strica Leva Svetka, avtorja besedila pesmi Vstajenje Primorske, ki pa je svojo zaverovanost v režim pozneje drago plačal.

Barbara Zobec je ohranila nepristranskost in osebno neodvisnost

Barbara Zobec se odlično znajde v sodniški vlogi in rada opravlja svoj poklic, ki ga jemlje kot poslanstvo. Njene vrline so vztrajanje pri zakonitosti, varstvo človekovih pravic, svoboda govora in prizadevanje za pravične sodbe, ne glede na družbeno ozračje in pričakovanja vplivnih ozadij. Zato jo nekateri označujejo za bližjo desni politični opciji, vendar dr. Matej Avbelj v njenem portretu meni, da je ohranila nepristranskost in osebno neodvisnost, kar je za sodniško delo ključno.

Gostja oddaje pri delu sodišč in odmevnih razsodbah pogreša transparentnost, kar zmanjšuje možnost manipulacij in koruptivnih dejanj. Kot javna oseba, ki ima javno funkcijo, ima pravico do svobode govora in se mora opredeljevati do aktualnih problemov slovenske družbe. Za ustavno sodnico je kandidirala kot pravnica, ki zna iz pravnih norm izluščiti bistvo, a jo del leve politike zavrača.

Barbara Zobec: »Obdolženci obsodbe ne zamerijo, če postopek vodiš pošteno«

V strokovnih krogih velja za dosledno in pravično. O najtežjih sojenjih pravi: »Pri izrekanju obsodilnih sodb ti obdolženci obsodbe ne zamerijo, če postopek vodiš pošteno

Sodnik se mora po njenem mnenju zelo dobro pripraviti na zadevo in vnaprej predvideti, kako se bo odzval, če bodo nastali zapleti. Delo sodnika ni preprosto, saj veliko storilcev kaznivih dejanj izhaja iz razbitih družin in tragičnih okoliščin, poudarja Barbara Zobec in dodaja:

»Če ima sodnik zapleteno, življenjsko težko zadevo, se takrat po večini odreče zasebnemu življenju, saj se zadeva v glavi vrti tudi čez noč. Gotovo te tak primer zaznamuje za več mesecev, ko zadevo obravnavaš.«

Krivci za revolucionarno nasilje še niso bili kaznovani, veliko žrtev pa je bilo kljub temu rehabilitiranih

Kot mlada sodnica je že zelo zgodaj prišla v stik s posledicami krivic zaradi medvojnega in povojnega revolucionarnega nasilja. Tak primer je bilo sojenje novinarjema, ki sta raziskovala zadevo »logaška klavnica«, v kateri so represivni organi komunističnega režima po vojni mučili in ubijali ujete nasprotnike. Presojala je tudi v primeru »božični proces«, ki je bil prvi velik montiran proces po vojni, ko so bili številni obsojeni na visoke zaporne kazni, devet pa na smrt.

Čeprav slovensko sodstvo ni bilo sposobno procesirati nobenega krivca za najhujša kazniva dejanja, ki ne zastarajo, pa Barbara Zobec poudarja, da so kar veliko naredili za rehabilitacijo žrtev.

To se je dogajalo po vloženih zahtevah za varstvo zakonitosti, ki jih je Vrhovno sodišče obravnavalo več kot 3500, po navedbah Zobčeve pa je veliko tudi primerov obnove postopka.

Tisti, ki so za neodvisnost sodstva, Zobčevi očitajo neodvisno delovanje

O kritikah in nezaupanju do pravosodja, ki ga je posebej omenil voditelj, je Barbara Zobec poudarila, da sta gotovo najbolj znana sporna primera Patria in Kangler epilog vendarle dobila v sodstvu, primer Kangler celo znotraj rednega sodstva.

Ko je Barbara Zobec kandidirala za ustavno sodnico, so ji predstavniki levih strank očitali njeno delo v zadevi Kangler, pri primeru Patria pa strokoven članek, v kateri je obdelala način, kako ta primer odstopa od sodne prakse.

Vrhovna sodnica Barbara Zobec poudarja, da je zastrašujoče, da so ji stranke, ki se javno zavzemajo za neodvisno sodstvo, očitale primere, kot so Kangler, Novič, Sikošek, članek o zadevi Patria in podobno, a ne na podlagi argumentov, temveč le zato, ker se niso strinjale z izidom sojenja. V resnici pa Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov, kar pomeni, da so za odločitev potrebni vsaj trije.

Kaj pravzaprav je sovražni govor, sprašujemo Barbaro Zobec?

V nadaljevanju oddaje se je gostja dotaknila tudi definicije sovražnega govora, pri kateri je veliko nejasnosti in tudi manipulacij, namesto da bi se držali določil zakona. Ob koncu je menila, da je zaradi zapletenih razmer potrebna večja odgovornost prav vseh:

»Morali bi biti odgovorni za svoja dejanja in lojalni do svoje države, navdušeni nad tem, da imamo svojo državo, in staviti na poštenost.«

/vir RTV Slovenija/