Bankomati in pralni stroji za nacionalni interes

6
259

telekomVeste, kje je Bognarjev jarek? Na obrobju Vrhnike. Nekdo se je prav lepo potrudil, da nas, ki se vsakodnevno vozimo po primorski avtocesti proti Ljubljani, pouči o tem zemljepisnem pojmu. Zato sedaj jaz in še tisoči Slovencev, pa še desettisoči turistov vemo, kje je ta znameniti Bognarjev jarek. Pravite, da ni znamenit? Zakaj pa je potem tako pomembno označen? Prav lepa modra tabla ga označuje.

Ste opazili, koliko različnih tabel, tablic, dodatkov odbojnim ograjam je na naših avtocestah? No, če tega niste opazili, pa gotovo vidite, da vsak dan manj vidite. Ko gledate z avtoceste, namreč. Protihrupne ograje postajajo kot varovalni zid, sedaj že dajejo vtis, da se bodo kmalu spojili vsi odseki ograj skupaj in bomo po avtocesti potovali kot po bob stezi. A jaz bi to zgodbo nadgradila – postavimo še streho, potovali bomo kot po cevi na toboganu, s to razliko, da bomo na suhem. To bo dobra investicija – nobenih prometnih nesreč zaradi vremena, nobenega pluženja, nobenih zastojev. To, da Slovenijo reklamiramo kot zeleno deželo, da se ponašamo s prečudovito naravo in krajino v reklamnih spotih, pač ni omembe vredno. Važno, da imamo ograje, ki preprečujejo, da bi turiste zamikalo zaviti z avtoceste proti pravljičnemu griču, ki bi ga zagledal ob poti. Bolje, da se do konca avtoceste peljejo, kot bi imeli plašnice na očeh in da jih potem po zadnjih nekaj poskočnih kilometrih »izpljunemo« na Hrvaško. Kajti ti zadnji kilometri so res poskočni, saj če imamo denar za ograje, ga pač zmanjka za popravilo ostalih cest.

Kdo vse služi z avtocesto? Saj sedaj menda že vemo, da družbe, ki jo upravlja, nikakor ne smemo prodati, ker … zakaj že? A ja, zato, ker se potem najbrž ne bo dalo z njeno pomočjo zlobirati bajnih poslov morebitnim slikopleskarjem, ki bi notranjost protihrupnih ograj lahko pobarvali v mavričnih barvah, pa informacijskim genijem, ki bi ponovno izumili sitem za cestninjenje, pa proizvajalcem gradbene mehanizacije, ki bi za en rezervni del zaračunali nekajkratno tržno ceno, pa izdelovalcem prometnih znakov in označevalnih tabel, pa…

Ne, avtocesta mora biti državna, pa pika! To je nacionalni interes! To je naš bankomat. Ali pralni stroj? Hm…

Telekom

Ne, Telekoma pa ne smemo prodati. Ker je nadvse nujen za obrambo države. Vitalni interesi države so zaradi morebitne prodaje te naše telefonske centrale izjemno ogroženi. Aha – kateri pa so ti vitalni interesi? To, da imamo svoj nadzor nad telefonskim prometom? Me prav zanima, kdo še verjame pravljici, da se lahko znotraj »svojega« skrije in da ga »big brother« ne bo našel. In prav vseeno mi je, ali mi prisluškujete preko domačega ali pa preko tujega operaterja, v vsakem primeru moram to plačati. Sicer pa – saj imamo še rezervne komunikacijske sisteme: poljski telefon, kurirske zveze…

Samo da obudimo spomin – nekoč je bil PTT: pošta, telegraf, telefon. Na celem ozemlju nekdanje SFRJ. In iz telefona je nastal Telekom. Kako pa gre ta zgodba naprej? Kaj je s Telekomom v državah bivše SFRJ, kdo so lastniki delnic v teh državah? Hm…

Samo pomislite, če prodamo Telekom, bo celotna javna uprava nenadoma ostala brez komunikacijskih povezav. Ker je bil Telekom kot dvorni dobavitelj vedno v prednosti pri sklepanju pogodb z državo. Ker je imel vse informacije in kdor ima informacije, ima moč. In denar.

Ne, Telekom mora biti državni in pika! To je nacionalni interes! To je naš bankomat. Ali pralni stroj? Hm…

Hotel

Ne da mi miru, da se ne bi spotaknila ob zadnji vik in krik in jok in stok okrog prodaje hotelov. Ker jih vendar ne smemo prodati, saj stojijo na slovenskem ozemlju! Ja, zato jih ne smemo prodati. Če jih kupi Rus, jih bo gotovo iztrgal s tega našega prelepega koščka raja na zemlji, ki sem ga omenjala na začetku članka, in odnesel bo tako hotel kot tisto posvečeno zemljo iz Slovenije in za njim bo ostalo neskončno brezno, da se bo skozenj videlo na drugo stran Zemlje, prav tja do Nove Zelandije.

Aja, pa osebje bo govorilo v tujem jeziku, ker nimamo zakonodaje, ki bi v Sloveniji prav zaščitila slovenski jezik. Pa vodstvo hotela bo moralo upravljati hotel tako, da bo prinašal dobiček. Pa nikakor se ne bo dalo denarnega toka preusmeriti.

Ne, hotel je pač nacionalni interes. Mora biti. To je vendar naš bankomat. Ali pralni stroj? Hm…

Obubožano ljudstvo

Obubožano ljudstvo v Sloveniji je nacionalni interes in ga ne bomo prodali. Zanj mora skrbeti država. Ups, ne, to pa se na da. Luka Mesec je prišel do spoznanja, da država tokrat nima denarja, da bi ljudem plačala položnice, naj kar upniki sami odpišejo dolgove revežem. Ker za ljudi, za rajo, za to hitro pokvarljivo blago pa država nima denarja. Ker ljudje niso nacionalni interes. Ker so nacionalni interes ceste, kamenje, žičke, hotelske postelje… Ker nosijo denar. Seveda ne raji, ki je vedno bolj revna, nosijo ga tistim, ki imajo roke v naših denarnicah. Ali poetično povedano, ki uporabljajo državne firme za svoj bankomat, kot je lepo povedala Ljudmila Novak. Ali pa za pralni stroj…

Ljudstvo, ki je obubožano, ki je že skoraj resignirano, ki slepo ljubi to domovino, ki vanjo verjame, ki hodi vsak dan na delo, čeprav že mesece ne dobi plačila, tako ljudstvo pač ne sme biti nacionalni interes…

No torej, odkrili smo, česa ne smemo in kaj lahko prodamo. Nacionalnega interesa pač ne bomo prodajali. Torej?!

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


6 KOMENTARJI

  1. To s cestami v prvem delu je sicer res, ampak rešitev ni v tem primeru privatizacija. Res da država deluje kot da je v privatni lasti. Privat država je bila že komunistična Jugoslavija. Zato so povsod privatne pralnice denarja, ki da ne rečem celo zakonito perejo denar.
    Toda tega se ne bomo znebili s popolno privatizacijo. Države ne bomo dobili nazaj s tem ko bomo vse prodali. To je napaka, če tako razmišljamo. Cest pač ne moremo in ne smemo prodati. Kakor tudi železnice ne. Ali Luke. Če so to pralnice denarja, se bo treba tega drugače lotiti. Predvsem tako, da Slovenija ne bo privat država nekaterih. Tudi tistih na desnici ne! A to je pa že težje vprašanje. Vse kaže da bo država morala najprej bankrotirati.

  2. Zdravko: “… Države ne bomo dobili nazaj s tem ko bomo vse prodali. To je napaka, če tako razmišljamo. Cest pač ne moremo in ne smemo prodati. Kakor tudi železnice ne. Ali Luke. Če so to pralnice denarja, se bo treba tega drugače lotiti.”
    ===================

    Drugače lotiti???? Se mi zdi, da je bilo 70 let dovolj časa za “drugačno lotevanje”.

    SSSN (Slovar slovenskega socialističnega novoreka):

    “se bo treba tega drugače lotiti” => Vse naj ostane tako kot je sedaj

  3. Ne, Riki. Slovenija ni edina država na svetu. Imeli smo privat državo in bi jo spet nekateri hoteli. Drugi mislijo, da ko bomo vse privatizirali, bo v redu.
    Nikjer v nobeni državi ni vse privat.
    Nikakor naj ne ostane vse tako kot prej.
    Pomisli, ko so naši vrli voditelji luke Koper imeli v najemu 7. pomol v Trstu. Kaj misliš čigava last je luka v Trstu?
    No, zahtevali so od delavcev da bi delali na Veliki petek. Malo morgen, seveda so jim rekli delavci. Vse so jih hoteli odpustiti. Pa jih je vzela v bran luška uprava. Sploh ker so delavci njihovi. Rezulat: Luka je odšla in nima več v Trstu nič.
    Veš tako se dela, tudi v državnem lastništvu. Če pa pri nas vsi kradejo, je to drug problem. To ni problem državnega lastništva.

    Drugo pa so tržne dejavnosti, kjer je konkurenca. Tam nima država kaj iskat s svojim lastništvom (proračunom). Tam država uničuje trg. Vse konkurenčne dejavnosti je treba privatizirat, monopolne pa mora obdržat. Tako je povsod po svetu.

    • Zdravko: “… Nikjer v nobeni državi ni vse privat.”
      ============

      Nikjer v nobeni izmed razvitih držav (s katerimi bi se radi primerjali) ni niti zdaleč toliko gospodarstva v državni lasti kot je to v Sloveniji.

  4. Zdaj imamo zanimivo (tragikomično) situacijo:

    “Premier Miro Cerar je danes izrazil presenečenje nad odločitvijo nadzornega sveta SDH, da o prodaji Telekoma Slovenije britanskemu investicijskemu skladu Cinven dokončno presodi vlada kot skupščina.” (STA)
    =========

    V SSSN (Slovar socialističnega novoreka) to pomeni, da je Cerar v veliki zadregi kako ravnati, da bi sam ostal čist. Skratka, da se njemu ne bi bilo potrebno ničesar odločiti in da bi odgovornost preložil na druge sam pa samo paradiral pred TV kamerami z dolgoveznimi puhlo praznimi govori.

    “Presenečenje” => skrb ker se je odgovornost odločanja prevalila na njega.

    Dušan Mramor: “SDHjevo prepuščanje odločitve vladi je v nasprotju s samo idejo ustanovitve SDHja; umik politike iz odločanja”
    ===============

    Še en primer za zgoraj napisano. Tu gre še za sprenevedanje Mramorja iz enakih razlogov kot je t.i. presenečenja Cerarja.
    Namreč, če je Mramor ugotovil kaj je duh SDHja (umik politike iz odločanja) je tudi njegovo “presenečenje” popolnoma odveč. Na strokovni ravni je SDSH predlagal, da je prodaja smiselna. Torej, vlada ne bi smela imeti zadrege s prodajo.

  5. “Predsednik vlade Miro Cerar je ob odprtju predora Markovec poudaril, da situacija s Telekomom Slovenije jasno kaže na to, da tako imenovana neodvisna institucija Slovenski državni holding nujno potrebuje temeljito prenovo.” (STA)
    ================

    V prevodu:
    Bomo postavili svojo upravo in svoje ljudi na čelo, da bodo lahko odločali tako kot bomo mi želeli in namesto nas nosili morebitno odgovornost zaradi morebitnega negativnega odziva javnega mnenja. Mi (vlada) pa se bomo lahko izgovarjali, da na odločitve “strokovnjakov” nimamo vpliva in, da se borimo za ohranitev slovenskega nacionalnega interesa.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite