Matej Kovač: Tudi bankirji »skrbijo« za nas

8
652

V Ljubljani stanovanja za elito, vsi drugi pa brez stanovanjskih posojilNa kongresu svetovnega združenja hranilnic so že leta 1926 razglasili 31. oktober za dan varčevanja. Varčevanje je bilo v 20. stoletju prepoznano kot koristno za družbo. V mnogih državah so celoten mesec oktober razglasili za mesec varčevanja. V Sloveniji so v letu 2018 gospodinjstva namenila 22,6 % svojega razpoložljivega dohodka za varčevanje. To nas uvršča med bolj varčne Evropejce. Smo pa prebivalci Slovenije med najmanj zadolženimi v Evropi. Naš dolh predstavlja le 30 % BDP države. Malenkost manj zadolženi so le Litvanci in Latvijci.

Ne le politiki, tudi bankirji »skrbijo« za nas

Glede na obseg varčevanja in zadolženost prebivalstva so nedavni ukrepi Banke Slovenije, ki je zaostrila (skrajšala) ročnost potrošniških posojil in dodatno omejila upravičenost do posojil, presenetljivi. Zahteva Banke Slovenije, da mora potencialnemu kreditojemalcu po plačilu mesečnega obroka kredita ostati 674 evrov (od novega leta dalje 715 evrov), za preživljanje enega otroka pa še dodatnih 231 evrov (v enostarševski družini pa 310 evrov), pomeni, da si približno 50 % upokojencev in 20 % zaposlenih ne more več sposoditi denarja v banki. Velika večina navedenih že doslej ni bila kreditno sposobnih. Ukrep bo prizadel predvsem tiste, ki bi si želeli vzeti posojilo za nakup trajnih dobrin, kot so pohištvo ali avtomobili z ročnostjo, daljšo od sedem let (kar ni slabo). Prizadel pa bo tudi vse tiste z dohodki okrog povprečne plače, ki imajo otroke in bi želeli najeti stanovanjska posojilo (kar je škodljivo).

Navedeni posojilojemalci ne ogrožajo stabilnosti bančnega sistema. Naloga Banke Slovenije ni, da odreja, kako naj gospodinjstva razporejajo svoje dohodke. Številne slovenske družine se prebijajo iz meseca v mesec z manj denarja, kot je po novem meja za kreditno sposobnost. Zakaj bi morali onemogočati nekomu, ki ima dovolj prihrankov, pa razmeroma nizke dohodke, da namesto najemnine plačuje kredit za stanovanje, v katerem prebiva.

V Ljubljani bodo menda gradili državna stanovanja za privilegirance

Spodrsljaj Banke Slovenije je omogočil tudi politikom, da se izkažejo v svojem dušebrižništvu. Marjan Šarec, ki na politiko centralne banke ne more in ne sme vplivati, je tako izjavil, da gre za »premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen, v škodo ljudi«.

Kaj ima z zadevo računovodstvo, ne vem, vem pa nekaj drugega. Predsednik vlade ima vzvode, da bi ljudem olajšal pot do lastništva stanovanja, a ne ukrepa. Ob davčni reformi ni niti povečal splošne davčne olajšave. Tudi  olajšav za nakup prve nepremičnineni uvedel. Ukrepov, ki bi pocenili gradnjo z zmanjšanjem administrativnih postopkov, ni. Tudi shem državnih garancijn ni . Le za privilegirance v Ljubljani pa bodo menda gradili državna stanovanja.

vir: Družina, št. 45, str. 13

8 KOMENTARJI

  1. Matej Kovač zastavlja retorično vprašanje: “Zakaj bi morali onemogočati nekomu, ki ima dovolj prihrankov, pa razmeroma nizke dohodke, da namesto najemnine plačuje kredit za stanovanje, v katerem prebiva.”

    Morda bomo odgovor, zakaj levičarske vlade sistematično uničujejo blagostanje v državi Sloveniji: divje privatizirajo in ropajo državno premoženje, ustvarjajo bančne luknje, se brezglavo zadolžujejo v desetinah milijard za več generacij vnaprej, uničujejo državna podjetja, ropajo zdravstveno blagajno in sesuvajo zdravstveni sistem, pretakajo državna sredstva v privatne žepe, vse nakradeno skrivajo v davčnih oazah,… našli v posodobljeni parafrazi davnih zloveščih napovedi nekega komunista:

    “Ustvariti moramo toliko brezdomcev, da bodo ti brezdomci postali večina v državi. Zato moramo državljanom Slovenije nujno poslabšati življenjske pogoje, drugorazrednim državljanom moramo zmanjšati možnosti kreditiranja, povsem pa moramo ustaviti vsako kreditiranje mladih družin ter revnih zaposlenih in revnih upokojencev! Tako bodo obubožani starci in mladina brez stehe nad glavo sami prišli do nas in imeli bomo narod za seboj, na ta način bomo postali gospodarji situacije.
    Tisti, ki nimajo ne hiše ne vrta ne avtomobila, se nam bodo hitro priključili, saj jim bomo obljubili véliko krajo in rop.

    Težje bo s tistimi, ki nekaj posedujejo. Njih bomo pritegnili s predavanji, gledališkimi predstavami in drugo propagando… Tako bomo postopoma šli skozi vse pokrajine v državi.
     
    Mlade družine, zaposleni in upokojenci, ki posedujejo hišo, vrt in avtomobil, zaposleni, ki prejemajo lastne dohodke in si sami služijo kruh ter upokojenci, ki jim njihove pokojnine omogočajo solidno preživetje, za nas niso vredni nič! Vse te ljudi moramo spremeniti v brezdomce, v brezposelne, v reveže brez zadostnih sredstev za preživetje in v odvisnike od socialnih pomoči! Samo nesrečniki postanejo skrajni levičarji, zato mi moramo ustvarjati nesrečo ter pahniti množice mladih in starih v obup. Levičarji smo smrtni sovražniki vsakega blagostanja, reda in miru…”

    ——–
    M. Pijade na zasedanju AVNOJ-a leta 1942 v Bihaću: 

    “…Potrebno je zato stvoriti toliko, mnogo beskućnika, da ovi beskućnici budu većina u državi.
    Stoga mi moramo da palimo. Pripucaćemo pa ćemo se povući. Nemci nas neće naći, ali će iz osvete da pale sela. Onda će nam seljaci, koji tamo ostanu bez krova, sami doći i mi ćemo imati narod uza se pa ćemo na taj način postati gospodari situacije. Oni koji nemaju ni kuće ni zemlje ni stoke, brzo će se i sami priključiti nama, jer ćemo im obećati veliku pljačku.
    Teže će biti sa onima koji imaju neki posed. Njih ćemo povezati uza se predavanjima, pozorišnim predstavama i  drugom propagandom… Tako ćemo postepeno proći kroz sve pokrajine. Seljak koji poseduje kuću, zemlju i stoku, radnik koji prima platu i ima hleba, za nas ništa ne vredi. Mi od njih moramo načiniti beskućnike, proletere… Samo nesrećnici postaju komunisti, zato mi moramo nesreću stvoriti, mase u očajanje baciti, mi smo smrtni neprijatelji svakog blagostanja, reda i mira… “

  2. Vanja, ne bi rekel, da je Bostjan Vasle iz NBS novi Mosa Pijade. Niti priblizno.

    Pogumna, mogoce prevec radikalna poteza NBS je ocitna velika nezaupnica slovenskim bancnikom. Gre za prevencijo ponovitve lekcije z izropanostjo bank oz bancne luknje. Tud jaz, popoln laik, imam obcutek, da drvimo v isto zgodbo in kolabs in krizo. Kot da iz prejsnje krize ni prisla nobena lekcija. Napihovanje balona, ki potem poci. Ce bancniki niso sposobni ali celo voljni dajati kreditov, ki bojo v celoti vrnjeni, jih k temu zeli siliti Narodna banka in je to pocetje odgovorno pocetje.

    Slovenija ima veliko nepremicnin. Investitorji in gradbeniki napihujejo laz, da jih manjka. Veliko je tudi praznih nepremicnin. Z ustrezno davcno politiko bi te prisle v promet za prodajo oz oddajo in bi se cene znizevale. Ni pa stvar ne bank, ne drzave, da ljudem, ki se jim zahoce, senkajo stanovanja in hise. Ali avte in druge potrosne dobrine. Ali da kdorkoli sili v dajanje kreditov, ki jih nihce ne bo vrnil.

    Ocitno Vasle sodi, da imamo bankirje, ki jih malo briga, ali bojo krediti vrnjeni ali ne. Ker se niti enemu med mnogimi niti las se ni skrivil, cetudi je zakrivil magari mliijardno luknjo. Ki smo jo vedno poplacevali davkoplacevalci. Konec naj bo vendar s tem!

    • IF,
      parafraza Pijadejevega citata ni bila mišljena, kot da za njo stoji guverner Vasle osebno, navdih zanjo je bila slovenska levičarska politika kot celota, to se menda razume iz uvoda 🤔

      Nimam kaj slepomišiti – slovenski levičarji so me v zadnjih tridesetih letih naučili, naj po defaultu ne zaupam nikomur in ničemur, kar izide iz njihovih logov.

      Boštjana Vasleta ne poznam osebno, kot tudi nič ne vem o kvaliteti njegovega dosedanjega dela, Pahorčk je pa itak hvalil vsakega kandidata, ki ga je poslal na glasovanje v parlament.
      Že iz časa pred imenovanjem za guvernerja vem, kako je Vasle izgledal, saj je večkrat nastopal na nacionalni televiziji, vendar mu to pri meni ni prinašalo točk, saj menim, da kogar ljubi rtvslo, tega ljubi slovenska levičarska politika 😁

      Vasleta je za guvernerja predlagal Janez Potočnik. Ja, tisti Janez Potočnik, ki ga je nekoč nastavil predsednik vlade Rop, da je potem več let zasedal vrh lestvice najpriljubljenejših slovenskih politikov, ne da bi večina državljanov vedela, kako ta človek izgleda in kaj počne. Po mojem prepričanju je bila Potočnikova priljubljenost sfejkana, tako kot tudi Bulčina. Janez Potočnik ne uživa mojega zaupanja, ker ljudem, ki jih na vrhove lestvic nastavljajo sfejkane levičarske ankete, ne zaupam. To je v mojih očeh Potočnikov velik minus. Druga negativna okoliščina je dejstvo, da ga je nastavila levičarska LDS – Le Daj Sebi politika, ki mojega zaupanja ni uživala niti pod Drnovškom, kaj šele kasneje.
      Od nezaupanja v Potočnika do nezaupanja v Vasleta je torej manjkal le še korak –  ki je bil narejen z zadnjo guvernerjevo potezo.

      Tako, zdaj veste, da guvernerju priimek nič ne koristi, da bi pri meni dobil točke, tako kot jih ima recimo njegov soimenjak Juan 😇

      Me pa vendarle zanima, po čem sklepate, da Vasle ni nakanil nič slabega storiti z ukinitvijo kreditiranja najrevnejših slojev prebivalstva?

      Namreč, nečesa se moramo zavedati, IF: slovenska bančna luknja ni nastala zato, ker bi počil nepremičninski balon zaradi pretiranega kreditiranja nižjega in srednjega sloja prebivalstva kakor v Ameriki; ne, slovenske bančne luknje niso napravili reveži, ki so si izposodili nekaj deset tisoč evrov in jih tudi vrnili, napravili so jo prepotentni bogataški tajkuni, ki niso in nikoli ne bodo povrnili sto milijonskih kreditov, ki so jim jih na lepe oči podeljevali prepotentni bančniki.

      Ali naj bodo zaradi tujih grehov zdaj kaznovani manj premožni sloji slovenskih državljanov, ki svoje kredite običajno redno odplačujejo?

      Banke bodo namreč bogatašem še naprej podeljevale visoke kredite, prav visoki krediti pa nosijo tudi visoka tveganja, da ne bodo nikoli poplačani. In kaj smo se potemtakem naučili?

      • Vanja, ženska. Za slovensko bančno luknjo ni znano kako je nastala. Lahko da je to vpliv “dark energy”, ki jo je toliko v vesolju in nam je njeno delovanje neznano. Za ameriško luknjo pa vemo kako je nastala, in Vasle morda želi preprečiti morebitno ameriško luknjo v Sloveniji. Vem, tudi jaz to ne verjamem, pa vendar. Kar je problem s tem ukrepom je to, da se je razgalilo vprašanje, da pri nas 45% prejema minimalca. Med upokojenci pa še toliko slabše. Zato se zdaj vsi zgražajo, ker je Vasle to tako malomarno razkril. Sploh ne upošteva, da to škoduje oblastem in našim prepričanjem o slovenski success story. Desnica pa itak ne ve zakaj je pravzaprav proti, razen to, da je to spet ukrep “oblasti” in je zato seveda treba biti proti. Vsebina ni nikomur mar. Revnejši sloji še manj.

  3. Imam občutek, da nihče od vas ni gledal zadnje Tarče:
    “S podkupninami do kredita”

    https://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174649764

    Tako, da je temeljno vprašanje kako razprostrta je ta parabančna mafijska dejavnost.
    Če je zelo, potem je omejevanje kreditov “majhnim ribam” kateri morajo itak vse svoje kredite dobro zastaviti s protivrednostjo, kar pomeni, da za banko niso rizični, v funkciji, da čimveč denarja ostane banki.
    Samo to in ničesar drugega, nikakršna skrb za male, da bi se zkreditirali. A kdo verjame da bi v bankah objokovali nad usodami morebitnih malih bankrotirancev?
    Torej gre lahko enostavno za to, da bi banke ta denar, ki so ga do sedaj namenjale za potrošniške kredite, preusmerile za te mafijske posle., katerih bistvo je delni, tudi do 50% odpis dolgov nekaterih v zameno za provizije? Ob vedenju, da bi nastale bančne luknje itak spet pokrili davkoplačevalci.

Prijava

Za komentiranje se prijavite