Bančna luknja ostaja, botri pa na prostosti?!

10
1515
Bančna luknja so v delovno področje glavne tožilske skupine za pregon organiziranega kriminala, ki jo vodi Harij Furlan. Foto: arhiv Časnik
Bančna luknja so v delovno področje glavne tožilske skupine za pregon organiziranega kriminala, ki jo vodi Harij Furlan. Foto: arhiv Časnik

»Vse nas skupaj mora biti strah!« To so zadnje, a iskrene besede ministra za pravosodje, mag. Gorana Klemenčiča. Tako nas je minister v zadnji Tarči strašil z bančno luknjo. Ta strah zaenkrat pretresa zgolj nas državljane. Tarča pa je pokazala, da bančna luknja še ne straši politikov in tudi neosumljencev, ki naj bi jo povzročili. Ob dosedanji neučinkovitosti pravne države počutijo še naprej varne.

Predstavniki tožilstva, policije in sodstva, na čelu s pravosodnim ministrom, ki so se udeležili Tarče, so prepričani, da je bančna luknja najprej politični problem, šele za tem je lahko tudi pravni.

Bančna luknja: “Brez tožnika, ni sodnika!”

V državi prava bi se Tarča nadaljevala. Nastopiti bi morali politiki, ki so vodili državo, ko je nastajala bančna luknja. Pojasniti nam morajo, kaj so storili, da bi jo preprečili. Bivši finančni minister, dr. Franci Križanič, je celo dejal, da je bila bančna luknja zaigrana, da se bo tako razprodalo slovensko gospodarstvo. Obtožba, ki bremeni vse tri veje oblasti, je vredna predčasnih volitev.

Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani je korektno pozval izvršilno in zakonodajno vejo oblasti, da naj vendar poskrbijo za zakonodajo, da bodo sodišča lahko učinkovita. Izvršna oblast bi morala že do sedaj odgovarjati za rezultate dela tožilstva in policije, ki ne moreta biti izvršni oblasti le za okras.

Ve se: »Brez tožnika, ni sodnika!« Kdo vse je pisal in kdo je sprejel takšno zakonodajo, da so lahko organi pravne države, zlasti tožilci, zato že desetletja neučinkoviti?  Volivci imamo pravico to zvedeti, da lahko pravilno volimo. Politiki, celo pravosodni minister, pa sedaj pravijo, da pri tem ne smejo nič ukreniti, saj so tožilstvo in policija samostojni, enako kot sodstvo. To je usodno in neodgovorno.

Tožilstvo je vendar sestavni del izvršne veje oblasti. A Vlada RS ga ne sme ocenjevati, prav tako ne poslanci in tudi ne ljudstvo. Delo tožilcev sme ocenjevati le tožilski svet? Komu je to v prid?

Državljani vklopimo razum in zahtevajmo račun!  

V Tarči je državni tožilec izpostavil resen problem, s katerim se srečuje pri delu. Dogaja se, da vrhunski pravni in ekonomski strokovnjaki nudijo vplivnim dobro situiranim osumljencem vrhunsko pravno pomoč. Osumljenci za kazniva dejanja oškodovanja državne lastnine in bančno luknjo z njihovo pomočjo dokazujejo, da je bilo njihovo ravnanje v celoti zakonito. Znano pa je, da zakonodajo po naročilu vlade pišejo ravno ti vrhunski pravni in ekonomski strokovnjaki.

Vrhunska pravna in ekonomska stroka piše torej zakone za vlado in nato ekspertize za obrambo osumljencev. Vrhunski strokovnjaki so torej plačani za nasvete politikom in še osumljencem. Ko gre za bančno luknjo, gre plačilo iz davkoplačevalskih proračunskih sredstev. To je korupcija na najvišjem »intelektualnem nivoju naroda«, zavita v »svetovanje«.

Država prava pa je do sedaj obsodila le enega bankirja. Bančna luknja ostaja, njeni botri so pa na prostosti in se nikogar ne bojijo. Ščitijo jih strokovnjaki in  odgovorna politika, to so vodstva političnih strank. Žal se problematična privatizacija, ki je glavni vzrok za bančno luknjo,  premalo javno obravnava. To je najbolj nevarna, draga in usodna slovenska korupcija, je povedal švedski strokovnjak, ki je bil v Sloveniji odveč. Državljani vklopimo razum in zahtevajmo račun!

10 KOMENTARJI

  1. Prof. dr. Andrej Umek, bivši dvakratni minister, član nadzornega odbora SLS in član strokovno operativnega odbora SLS, je nedavno apeliral: »Samo uspešna sanacija posledic ponesrečenega ‘beneficiranega notranjega odkupa’ lahko vodi do večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in višje dodane vrednosti na zaposlenega. Le tako bomo izzive četrte industrijske revolucije obrnili sebi v prid in Slovencem zagotovili višji življenjski standard, primerljiv z najuspešnejšimi državami EU. Prepričan sem, da je to v resničnem nacionalnem interesu in bi moralo biti cilj vsake odgovorne vlade.« Katera stranka ima v programu to sanacijo?
    https://www.dnevnik.si/1042815092/mnenja/odprta-stran/poimensko-bomo-razkrili-in-sankcionirali-krivce-za-bancno-luknjo

  2. Slovenci smo delavni in varčni. Imamo menda vrhunske šole in znanje, nam laska in pove javna stroka in politika. Le država ne more brez kreditov. Politika je že davno obljubila rast blagostanja ne glede na rezultate.
    Kdaj pa konkurenčnost realne ekonomije? Ali res imamo za vse to potrebna vrhunska znanja? Kaj to potrjuje? Zajamčene plače in nizke pokojnine očitno ne! Kakšne reference iz realne ekonomije imajo naši politiki? Ali so desni politiki kaj boljši, ki bi jim Slovenci bolj zaupali svoj kapital in jim dali mandat za oblast? Težko.
    Slovenci bolj zaupajo levici, volijo politiko, ki še vedno opeva revolucijo in propadli socializem, a poskrbi za standard, četudi z krediti, kot je praksa. Za našo zadolženost pa so krivi EU, gnili izkoriščevalski kapitalizem in tržna ekonomija, celo zahodna civilizacija? Vse kar smo očitno sprejeli s figo v žepu. «Drugi so krivi. Le mi ne!« Častno? Fenomen pa je, da državljani ne zaupajo svoj kapital ne levi , ne desni politiki, ne podjetjem oz. menedžerjem!
    Slovenci imamo kapital, privarčevana sredstva. V bankah je več kot 17 milijard evrov, od tega je za kar devet milijard nevezanih vlog. Slovenski kapital, vzajemni in pokojninski skladi i.d., v višini okrog 10 milijard evrov, je bil pregnan v tujino, kjer financira naložbe in nova delovna mesta. Slovenci imamo v vzajemnih skladih samo pet odstotkov BDP kapitala, Nemci 40 odstotkov, ZDA pa celo 78 odstotkov. Državljani v ZDA očitno zaupajo svoje kapital oblasti in podjetjem oz. menedžerjem, ki potem lažje ohranjajo ter ustvarjajo delovna mesta. Naši menedžerji pa tarnajo, da jih banke nočejo kreditirati, a ne pridobivajo finančna sredstva na kapitalskem trgu. Vlada nas se je tudi zato letos že zadolžila 2,6 milijarde evrov in se bo še do konca leta.
    Ali cilji in strategija pametne specializacije Slovenije in njena vizija ne obetajo razvoja dežele in prave naložbe tudi za slovenski kapital? Ali jo politika sploh zadostno pozna? EU jo zahteva, saj je pogoj za sredstva za razvoj države?
    V knjigi »Zakaj narodi propadajo« piše: »Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali.«
    Kdo zatira naš razvoj? Voditelji političnih strank, ki niso osebno odgovorni volivcem. Imajo ekonomske svetovalce, ki ne dajo rezultatov z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Znanje z rezultati nima še veljave.
    Prednost ima oblast, ne pa rast ekonomije. Partijski proporcionalni volilni sistem jim je odlično kritje!
    Objavljeno v: SVET KAPITALA

  3. Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani je v Tarči pozval izvršilno in zakonodajno vejo oblasti, da naj vendar poskrbijo za zakonodajo, da bodo sodišča lahko učinkovita.
    Izvršna oblast bi morala že do sedaj odgovarjati za rezultate dela tožilstva in policije, ki ne moreta biti izvršni oblasti le za okras. Ne mafija, oblast, to so vodstva parlamentarnih strank, so pa kar tiho!
    »Vse nas skupaj mora biti strah!«, so bile zato zadnje, a iskrene besede ministra za pravosodje, mag. Gorana Klemenčiča v Tarči.
    Takšno svarilo pravosodnega ministra bi moralo biti znak alarm, za državljane in politike, ki bi moralo polniti medije. Ker nihče ni tolko kritičen, da je vsak odgovoren za prihodnost, a v praksi ni nihče, se svarilo kar pozabi, da se kriza poglobi, da tedaj glasneje zvoni….mogočr bo tedaj kdo slišal in reagiral, mediji,volivci in politiki….

  4. Jaz bi se vprašal, kako je možno, da ljudje hodijo na kavo v Le Petit Cafe, čeprav vedo da je lastnik mafijec. Sedijo ob kavi v tem lokalu in s tem pomagajo pri pranju mamilarskega denarja, hkrati pa kritizirajo neučinkovitost “krivosodja” …
    Spletni komentator “trisul” se na portalu+ več kot upravičeno sprašuje o neke vrsti dvoličnosti Ljubljančanov in drugih obiskovalcev znanega lokala Le Petit Cafe, katerega lastnik je pravkar na dolgoletno zaporno kazen obsojeni Dragan Tošić.
    https://www.portalplus.si/2638/le-petit-balkan/

  5. Katera morala bo prevladala v Sloveniji?
    Ali protestantska etika, morala očeta slovenskega jezika in naroda, Primoža Trubarja ali morala Martina Krpana, preprodajalca, utajevalca davkov…?
    Dvojna morala, »Če te ne dobijo, je dovoljeno…«, se prične že v šoli.
    Ta miselnost je pri nas prisotna na vsakem koraku, v vsakem trenutku. Dokler se ne bo spremenil način razmišljanja v naši družbi, ne vidim nobenega napredka, nobene sprave, nobene svetle prihodnosti.
    Naša praksa (ne morale, ne odgovornosti) se prične v šoli s plonkanjem in prišepetavanjem v šoli. Menim pa, da se tu vse začne. Če te ne dobijo, je v redu. Marsikateri učenec, dijak, študent in kasneje tudi zaposlen porabi več časa in energije za domiselni, inovativni način prepisovanja, ki še ni v splošni uporabi in ga je težje odkriti, kot pa za učenje samo.
    Če bi se to preprečevalo z nekimi zgledi in splošnim negativnim odzivom ali kaznovalo že v osnovni šoli, bi se kasneje tudi ne nadgrajevalo. Tako pa imamo kopiranje in kupovanje izpitov , diplom, prilagajanje pogodb, obsodb,… kolikor si kdo upa, da ga ne odkrijejo. Če pa se že odkrije, je pa tako junak, za kar poskrbijo mediji, postane poznan in iskan. Verjetno se bo celo življenje bolje znašel. Ali so lahko takšni temelji naše družbe?
    Verjetno, ne očitno da. Davčni urad ima na spletni strani slovenskega junaka Martina Krpana, ki pomaga davkoplačevalcem z informacijami. Kdo je bil Martin Krpan? Prekupčevalec, ponarejevalec, davčni utajevalec.
    Če te ne dobijo, je dovoljeno, je v redu. Tudi kraja, ki ima zelo širok pomen, saj gre lahko za krajo opredmetene lastnine, krajo intelektualne lastnine, krajo ideje, krajo resnice, krajo pravice, krajo svobode, krajo zasebnosti, krajo življenja,…kot pravi v svoji knjigi pisatelj Khaled Hosseini.

  6. Da gre za krajo stoletja, je bilo tudi meni in še mnogim drugim jasno, že ko je potekala privatizacija držbene lastnine. Politiki in njihovi slovenski vrhunski strokovnajak so pa do nedavnega trdili, da je (bilo) s privatizacijo ja vse v redu, saj je potekala po zakonih. ki so jih oni sprejeli in uporabljali, le zadnji bistven povpravek zakonodaje so šele L. 2007/08 le sprejeli…

    • Vseeno menim, da se je poslanec g. Logar zelo potrudil, da je zadeve pripeljal do zaključka. Sedaj je na vrsti še državni zbor. Ne vem pa, če bo ta točka uvrščena na dnevni red, ko imajo poslanci koalicije toliko opravka s priznanjem Palestine.

  7. Poslanec je napravil veliko delo, vrhovi politike in mediji, ter na koncu volivci pa še ne!
    Velika naloga še čaka medije!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite