Baader-Meinhof, Behring-Breivik: od Rdečih do črnih brigad

12

Ko nekdo pobije skoraj sto nedolžnih, da bi naredil konec ideji multikulturalizma, ni za levičarje nobenega dvoma: imeli smo prav, pravijo, da smo jo implementirali in zagovarjali – še bolj pa smo imeli prav, da nismo pustili do besede tistim, ki so bili proti. Gre seveda za moralno in argumentativno pomoto. Nasprotniki multikulturalizma niso moteni masovni morilci, temveč ljudje, ki mislijo drugače. Recimo to, da je solidarnost nad identiteto. Ali da je multikulturalizem – po besedah urednika revije Spiked – »promocija politike samopomilovanja in viktimiziranosti« ali kratko malo »percepcija, da postkolonialni in ksenofobični odnosi vladajočih slojev in domorodnih množic konstantno ogrožajo manjšinske identitete«.

Pri vsem tem pa je najbolj neverjeten ta naivni in obenem perfidni miselni obrat, da v dejanju norveškega norca vidijo logično posledico desničarstva, ne pa posledico samoumevnega in brezprizivnega levičarskega mainstreama.

/ … /

Multikulturalizem je ideologija, porojena iz panevropskega nelagodja zaradi britanskega, francoskega, španskega, portugalskega, nizozemskega, italijanskega kolonializma. Porojena je tudi iz nemške denacifikacije in avstrijske dezimperializacije. Gre za ideologijo, ki se je Evropi po 2. svetovni vojni odlično prilegla tako v političnem smislu, kot odvajalo, kot tudi v kulturnem. Odlično se ji je prilegla tudi po padcu iberskih diktatur, še bolj pa po padcu komunističnih in Berlinskega zidu. Takratna pomlad narodov – tako politična kot kulturna – je bila za Evropo nov šok, zato je multikulturalizem rabil nov ideološki zagon. Poleg tega pa je bilo treba nevtralizirati tudi reanimirani ruski imperializem.

Multikulti je idée reçue, ki je nikoli ni bilo dovoljeno spodbijati naglas. Verjetno je na začetku niti ni bilo treba. Toda v naslednjih desetletjih so se družbe spremenile politično, ekonomsko, socialno in demografsko – zato se danes multikulti vse več Evropejcem vedno manj prilega. Toda dvigniti glas proti multikulturalizmu – glas, pomislite, ne puške! – je še vedno inkriminirano kot stališče radikalne ali celo ekstremne desnice.

Paradoksalno pa je, da multikulturalizem ni samo manifestativni, tako rekoč uradni odgovor ekstremnemu desničarstvu, ki ga je s svojim ideološkim ekskluzivizmom pomagal sproducirati – in ga bolj ali manj uspešno tudi utišal –, temveč je tudi odgovor islamskemu fundamentalizmu. Militantni islam v bistvu preizkuša meje evropskega multikulturalizma in njegove deklarirane tolerantnosti – pri čemer imam v mislih bolj burke kot pa bombe – in je v tem še kar uspešen. Evropa pa ne spregleda in ne spregleda in se dela, da se nič ne dogaja. Ali bo spregledala zdaj, ko se je izkazalo, da lahko njena ideološka nonšalanca pripelje dve različni skrajnosti do podobno absurdnih in tragičnih posledic?

/ … /

Dandanes ne preseneča, da so teroristi – če niso islamski fanatiki – ekstremni desničarji. Nekoč pa so bili časi, ko so bili ekstremni levičarji. Saj se še spomnite Rote Armee Fraktion in Rdečih brigad? Razlika med študentskim gibanjem v šestdesetih in skupino Baader-Meinhof je približno taka kot med Thilom Sarazinom in norveškim norcem – ali kot med pisanjem Tonija Negrija ter ugrabitvijo in umorom Alda Mora. V šestdesetih in sedemdesetih je bilo razumljivo in nesporno, da je levi radikalizem posledica takratnega konservativnega mainstreama – političnega, kulturnega, socialnega. Od radikalizma do terorizma pa je bil samo … – no, ne en korak, seveda ne, veliko korakov, toda korakov v to smer, korakov čez družbeno in človeško sprejemljivo mejo.

/ .. /

Verjetno najbolj pametna misel, ki sem jo ta teden na to temo zasledil – pa se žal ne spomnim kje in od koga in je ne morem najti, da bi postregel z natančnejšim citatom – je ta, da je pri tako zavrženem dejanju povsem nepomembno, na katerih političnih stališčih to temelji.

Drznem pa si domnevati, da te misli ni izrekel nekdo, ki je že »ves čas« svaril pred nevarnostjo, ki da se poraja iz preglasnega nasprotovanja integraciji (ali neintegraciji) priseljencev z nekrščanskim civilizacijskim backgroundom, multikulturnosti, toleranci do islama (ali vsaj islamskega fundamentalizma) ali po drugi strani zagovarjanja evropskih, krščanskih, domovinskih, domačijskih, družinskih vrednot.

Več: Delo

12 KOMENTARJI

  1. Multikulturalizem je ideologija in kot vse ideologije trpi za številnimi notranjimi kontradikcijami, predvsem pa je skregana z realnostjo človeškega in družbenega bivanja. Podobno kot katolicizem, fašizem, komunizem ipd.

  2. Moram reči, da nisem prebral veliko člankov, ki so analizirali Behring Breivikovo masaker, ker me je že nalov iritral, Enostavno ne prenesem, da iracolanna dejanja nekdo poiskuša stlačiti v racionalne okvire.
    No Markota vedno rad preberem, ker ni klišejski in ker pri njem ne morem na začetku članka predvideti njegove misli. Marko razmišlja in tako prisili k razmišljanju.

    Nedavno tega sem bral analizo o samomorih, ki so izrazitejši v določenih podjetjih ali poklicih. V tej analizi se mi je vtisnila v spomin definicija strokovnajka, ki vrzokom za samomora ne da velike teže. Pravi, da je to tako kot s človekom ,ki hoče oditi iz hiše ,ki ima več vrat, Ni pomebno skozi katera vrata odide, pomebena je odločitev da oddide. Odločitev, da hoče prekitini življenje je bistvena, na vzrok ,ki ga navaja.

    V tej Andersovi zgodbi odločitve in izvršitve masakra, je vrzok nebistven, kajti vrzok takega patološka dejanja je nemogoče izvrštiti zaradi zunanjega vzroka. Zunanji vzrok, je lahko samo opravičilo, ki v bolni glavi sproži dejanje. Če sem prav zaumel, se tudi Marko na koncu dokolje do istega zaključka.

    Kar je mene intirgiralo pri tem dejanju je dejstvo, da do pokolov te vrste prihaja v razvitem svetu, bolj kot je družba urejena in bogata (brez preživetvenih skrbi) večja je verjetnost takih dejanj.
    Ne vem, mogoče patološki tipi te vrste v revnem in dejansko konfliktnem svetu, svet okrog sebe dojemajo drugače ali imajo več vsakodnevnih skrbi, ki jim ne da dovolj prilik za svoje fantazije. Mogoče je vzrok v pretirani osamljenosti,… Vsekakor pa sem prepričan, da so ta dejanja bolezen razvite družbe.

  3. Človek malo pretirava pri obtoževanju desnice in preveč išče izgovore za opravičevanje rdečih teroristov v 70ih letih.

  4. tadej: “da do pokolov te vrste prihaja v razvitem svetu, bolj kot je družba urejena in bogata (brez preživetvenih skrbi) večja je verjetnost takih dejanj.”

    Mogoče bi lahko zadevo postavili tako: ta “bogata in urejena družba” se je odločila IMETI. V “revnem in konfliktnem” svetu pa morajo ljudje BITI. Odločitev je tako med imeti in biti.

  5. Ker po Tadeju prihaja do masakrov, kakršnega so doživeli na Norveškem, v urejenih in bogatih družbah, smo lahko pri nas brez skrbi.

    Slovenija namreč ni ne bogata in ne urejena.

  6. Baader-Meinhof, Rdeče brigade, so podpirali komunisti, finančno NA STO IN EN NAČIN , skrivali so jih, (tudi TITO )! Bin LADEN, se je tisti čas šolal na zahodu in so mu ravno ti , bili veliki vzorniki ! Od teh se je učil, tudi BREVIK !

  7. “Verjetno najbolj pametna misel, ki sem jo ta teden na to temo zasledil – pa se žal ne spomnim kje in od koga in je ne morem najti, da bi postregel z natančnejšim citatom – je ta, da je pri tako zavrženem dejanju povsem nepomembno, na katerih političnih stališčih to temelji.” Kako tipično za človeka, ki raje piše, kakor misli. Očitno pa še nikdar ni slišal za bombo na Piazza Fontana v Milanu, ki je leta 1969 ubila 17 ljudi, pa za tisto na Piazza della Loggia v Brescii, ki jih leta 1974 pokončala osem, pa za bombni napad na železniški postaji v Bologni, v katerem je umrlo 85 ljudi. V preteklosti le levičarski terorizem? Marko, le dvakrat pomisli, preden zapišeš še kakšno neumnost!

  8. Carlos: res je! Uboj je uboj! Prvi od grehov, za njim je laž! Nihče nima pravice nikomer vzeti življenje!
    Nihče in nikoli!
    To velja za vse sisteme in vse oblike človeškega življenja!
    To velja tudi za splav!

  9. PETROVC, da, da , tudi splav, ki ga LEVIČARKE, proletarke, tako zlahka jemlejo, ali celo kot največjo doseženo pravico, ki so se jo “izborile” v komunizmu !

    PETROVC, SKUŠAJ UTRGATI NEZRELO JABOLKO, PLOD SE BRANI, ODLOMILA SE

    BO VEJICA ! TAKO, BREZ ŠKODE TUDI NE GRE , NA ŽENSKEM TELESU !

  10. Splav je vendar najbolj proročna oblika kontracepcije in za naše rdeče sestre, ki se bojijo otrok, kot hudič križa, tudi jamstvo za lagodno življenje.

    Seveda, dokler se ne oglasi slaba vest zaradi neizpolnjenega naravnega poslanstva in zaradi osamljenosti na stara leta.

  11. Splav: kdor je videl film o splavu in pretresljive posnetke zaroda, ki je umorjen, se lahko samo zjoka!
    Družba, ki uzakoni splav, uzakoni umor!
    In ženska, ki se odloči za tako dejanje zla, se mora zavedati, da ni ključni problem njeno bodoče zdravje! Nosila bo breme greha vse življenje! In s umorjenim detetom, ki so mu bile vzete možnosti živeti, se bo srečala neminovno ob poslednji uri, kaj poreče nedolžnem otroškem joku in očmi žalosti!

  12. Splav je v Sloveniji brezplačen, najmanj škodljiva kontracepcija – kondom, pa samoplačniška.

Comments are closed.