S stanjem v Luki Koper je norost slovenskega državnega kapitalizma prešla v terminalni stadij. Spodobi se, da izrečemo nekaj zahval.
Na prvem mestu moramo omeniti Mramorja in Dragonjo in njuno Strategijo upravljanja državnih naložb. V skladu s to utopično-birokratsko mojstrovino se bodo državna podjetja kar sama od sebe uspešno upravljala – nepolitično, strokovno. Če se ne bodo sama, jih bodo – nepolitično, strokovno – upravljali žerjavisti, IPS-ji, druge neidentificirane klike z južnim naglasom, civilne iniciative, sindikati, borci in društvo ljubiteljev malih pernatih živali. Male spomeničke, ki jih bodo podelili za njuno neomajno vero v centralno planiranje, že pripravljajo.
Potem je na vrsti Cerar. Kot Miro prvi Dobri služi kot idealen paravan, za katerim se naš pajdaški kapitalizem, prezadolžen, omotičen in skoraj bankrotiran v globalni krizi, spet postavlja na noge in dobiva nov zagon. Zgodovina mu bo hvaležna.
Posebno omembo si zasluži tudi Kučan. Z ustanovitvijo Društva za legalizacijo tranzicijskega gospodarskega kriminala Forum 21 je postavil trdne temelje te norišnice. Od takrat velja, da je treba skupno premoženje čim prej zapleniti, s katerimkoli abotnim izgovorom, ki je trenutno pri roki.
Čestitke gredo tudi SDS. Imenovanje kriminalcev na čelo primorskih podjetij v njihovem mandatu je pomagalo razsulo na Obali pomakniti še korak bližje k vrelišču.
Naslednji je na vrsti Borut Jamnik. Vedno znova nas prepričuje, da med državnim in zasebnim lastništvom podjetij ni nobene razlike, le pravila igre je treba čim podrobneje predpisati. Nedvomno bodo finese, ki so bile izpiljene v sedemindvajseti iteraciji njegovega kodeksa upravljanja javnih družb, zelo konstruktivno pripomogle pri razreševanju trenutne težavice v Luki.
Jamnikovo ime nas spomni, da se moramo zahvaliti tudi Združenju nadzornikov in Združenju Manager. Za vse, kar so naredili za legitimacijo centralnoplanskih iluzij in facilitacijo pajdaškega mreženja v našem državnem kapitalizmu.
Zahvala gre tudi vsem slovenskim resnim ekonomistom, mencigerjancem, neomencigerjancem in podobnim švejkovskim teoretikom, saj brez žiga potrditve z EIPF ali Kardeljeve ploščadi politika ne bi mogla kar tako prepričati raje, da so tuje naložbe škodljive, da imajo samo državne naložbe neskončne multiplikatorje in pozitivne zunanje učinke, da je javni sektor gonilo razvoja in da je državno zadolževanje najboljša stvar po narezanem kruhu.
Več lahko preberete na siol.net.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
