B. Vodopivec, Finance: Oslovska sodba demokraciji

Še kako razumem refleks volivcev, da politično moč končno dajo nekomu, ki ima prijeten značaj, je moralno neoporečen in ga ni mogoče povezati z nobenimi preteklimi lopovščinami. Ampak je to rešitev?

Pred časom sem na TV spet ujel kultno komedijo Nori na Mary in dobil idejo za iztočnico za kolumno o volitvah. Za šaljiv tekst, kajti po tistem, kar sem videl na predvolilnih soočenjih za evropske volitve, sem dobil občutek, da normalen človek o tem sploh ne more več resno pisati. Čeprav je po drugi strani jasno, da je vsaj glede našega gospodarstva vrag šalo že zgrabil in jo nesel nekam precej daleč.

Odhod voditelja opozicije v zapor na začetku volilne kampanje pa je te volitve šokantno spremenil v najbolj smrtno resno politično zadevo v samostojni Sloveniji. Ta stavek se vam bo morda zdel nekoliko patetičen. Ampak to samo kaže, da demokracije ne jemljete tako resno, kot si kljub vsem pomanjkljivostim zasluži. Nevarna površnost.

Velikokrat slišimo, da si morajo pravosodje in njegovi akterji vedno prizadevati, da ne ustvarjajo niti videza pristranosti. Če ne drugega, lahko glede zadeve Patria brez sence dvoma rečemo, da si pravosodje vneto prizadeva, da bi ustvarilo videz pristranosti. Ker, če za trenutek sprejmete hipotezo, da je proces proti Janši res zarota nekega tranzicijskega sveta modrecev, morate priznati, da je tajming popoln, da mašinerija deluje srhljivo precizno.

Sodba Janši slovenskemu pravosodju ne more biti v čast. Ker, kot soglaša čedalje več uglednih pravnikov, je na trhlih temeljih in tudi formalno težko zdrži. Ker je posebej zanjo slovensko sodstvo krepko znižalo dokazne standarde in ker se čedalje bolj množijo znamenja, da slovensko pravosodje to redno počne sorazmerno umestitvi osumljencev vzdolž politične osi levo-desno.* In ker dinamika Janševega procesa že šest let tako prozorno sovpada z volilnim ciklom.

Prava sramota za pravosodje pa je dejstvo, da niti ustavno niti vrhovno sodišče nista bili zmožni odložiti nastopa prestajanja kazni na čas po volitvah. S tem niso kršene samo človekove pravice Janeza Janše. Kršena je med drugim tudi moja temeljna politična pravica do poštenih demokratičnih volitev. Povsem jasno je, da bi bila škoda tako za Janšo, predvsem pa za politično higieno in pravno državo neskončnokrat manjša, če bi se kazen odložila in bi ta trhla sodba po volitvah kljub vsemu na vseh instancah zdržala, kot pa če se izkaže, da je pravosodje po krivici odločilno vplivalo na tako pomemben političen proces. Kje je tu načelo sorazmernosti? Povsem očitno je, da je tako ravnanje slovenskega sodstva sorazmerno zgolj in samo vis-a-vis interesom ene interesne skupine – Janševim konkurentom na politični levici. Vam da misliti, ne?

Še posebej me zanima, kako se ob tem počuti trenutni favorit javnomnenjskih anket za vodenje prihodnje leve vlade, pravični in pošteni Miro Cerar. Se mu bo še naprej uspelo na predvolilnih soočenjih mrtvo hladno pretvarjati, da je tam nekje neka »osoba A«, ki bi morala biti poleg njega v studiu, pa je po spletu nesrečnih okoliščin tam slučajno ni? Ali pa bo njegovo lepo dušo na soočenjih vsaj malo glodal črviček, da bo morda po tekmi počasni posnetek pokazal, da jo je dobil, ker so bile proti nasprotniku že v prvih treh minutah dosojene tri neupravičene enajstmetrovke? Ni to nekoliko, če uporabim Cerarju ljubo besedo, krivično?

Več lahko preberete v Financah.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.