B. Vodopivec, Finance: Levo. Priden. Piškotek

15

Kompleks belo-črnih levo-desnih medijskih refleksov je glavna ovira, ki preprečuje Sloveniji prehod v neko normalno, odprto in moderno družbo.

Naš pes je en tak liberalni divjak. Če ga peljem okrog na povodcu, me vleče kot traktor. Če je spuščen, križari sem ter tja na varni razdalji in veselo maha s svojim prinašalskim repom kot pionirček z zastavico. Zadnjič smo ga peljali v šolo, da se nauči spodobno hoditi privezan. Pravzaprav je preprosto. Stokrat je treba ponoviti vajo »na levo stran, k nogi, priden, piškotek«.

Vajo so izumili pred 40 leti na Dolančevi fakulteti. Objekti drila so bili študentje novinarstva. Prispevek o novih dosežkih delovnega ljudstva? Piškotek. Štipendija. Vedro gnojnice po razrednem sovražniku? Piškotek. Redna zaposlitev. Članek o gnilem kapitalizmu? Piškotek. Dopisništvo v tujini. Lepa naslovnica z Brozom in pionirčki? Piškotek. Napredovanje. Pretresljiv esej o partizanskih junaštvih? Piškotek. Družbeno stanovanje.

Sistem je deloval tako dobro, da je bila palica redko potrebna. In utekel se je tako globoko, da se kar ne more nehati vrteti, čeprav že 25 let nima več pravega raison d’etre. Tiste hrane ni več na mizi že 25 let, ampak Pavlovov pes se še kar slini vsakič, ko pozvoni zvonček. Psihologi to imenujemo funkcionalna avtonomija motivov. Vedenje, ki je bilo najprej sredstvo za doseganje nekega cilja, počasi postane cilj sam zase.

Naj vam dam primer. Zobe si umivate zaradi preprečevanja kariesa. Ampak kar nenadoma si ne morete več predstavljati, da bi šli zjutraj od doma z neumitimi zobmi. Tudi če bi nekdo dokazal, da je to pravzaprav škodljivo. Psa zjutraj peljete na sprehod, ker biologija zahteva svoje. In potem si ne morete več predstavljati jutra brez potepa z mrcino. Najprej vsak dan vzklikate socializmu in partiji, pa zmerjate kapitalizem in notranje in zunanje sovražnike, ker to prinese štipendijo, službo, plačo, kariero, družbeno stanovanje, večje družbeno stanovanje, mogoče celo hiško v Murglah. Ampak čez čas dan kar nenadoma ni več pravi, če ne zlijete vsaj malo gnojnice po desnici, kapitalizmu ali ZDA. Ali če ne oglašujete vsaj delčka nekega novega pravičnega družbenega reda iz dežele Nije. Čeprav tega od vas nihče več ne zahteva.

Nesramen sem, ker sem besen. Bruseljska blamaža Alenke Bratušek je neposredna posledica tega, da slovenski mediji za domače potrebe kar ne morejo, ne znajo ali ne upajo nehati presti nekega ideološkega pajčolana, navidezne realnosti, maye v preteklost zagledanih konstruktov. Slovenija je zgodba o uspehu, gradualizem je neskončno premetenejši model tranzicije od šokterapije, Jože Mencinger je velik ekonomist, skoraj nobelovec, kapitalizem je gnil, liberalizem spravlja ljudi v revščino, država je lahko dober lastnik podjetij, privatizacija je izdaja, slovenski tranzicijski menedžerji, old boys, so jagodni izbor svetovne menedžerske scene, tuje naložbe iz nas delajo hlapce, država mora poskrbeti za vse in za vsakogar, boljši družbeni red je takoj za vogalom in izumili ga bomo (spet) v Sloveniji. In seveda, Janša je razredni sovražnik in kot tak skoraj gotovo tudi zlikovec, zato se ni treba posebej truditi z dokazovanjem njegove krivde. In da, Bratuškova je sposobna voditeljica, ki je umirila razmere in odgnala trojko. In tako naprej.

Posledično se na tej medijski sceni in v tej »civilni družbi« avtomatično generira vtis, da so vsi posamezniki leve provenience nekakšni intelektualci, strokovnjaki, kompetentne avtoritete. Še posebej, če se pridejo redno zaklinjat na plemenske rituale v Dražgoše, Stožice, na Osankarico. Da se ve, da so za vedno z nami in proti izdajalcem, da so vedno ščitili pleme, njegove interese in vse njegove zaslužne ude. Potem je za naše medijske potrebe vsakdo dovolj lev, širok, solidaren in kompetenten, tudi če gre za takega fail kapitalista, kot je Janković. Po drugi strani pa v tej medijski pokrajini tisti z desnega pola avtomatično postanejo »kr neki« vaški tepčki, rovtarji, zadrgnjenci in zahojenci, če že ne latentni psihopati in diktatorji. Tako se je v zadnji predsedniški kampanji v ozadju vseh zapisov in predstavitev »dominantnih medijev« skrivala implicitna predpostavka, da Milan Zver kot nekdo, ki samo govori in je celo življenje v politiki, nima kompetenc za resno funkcijo. Čakajte, Borut Pahor je pa, kaj že?

Več lahko preberete v Financah.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


15 KOMENTARJI

  1. To je najbolj epski in najbolj resničen članek, ki sem ga kadarkoli prebral v slovenkih časopisih. Pojdite na Finance in si ta članek shranite. Brez ovinkarjenja in direktno v center tarče.

  2. Glede na to, da je objavo komentarja dovolila, je potrebno tudi pri Simoni Toplak pohvaliti še kaj več kot samo frizuro.

  3. Odličen članek.
    Od zdej bom “ifu” ali kakemu jansistu ob nasprotovanju privatizaciji bank, podjetij, bolnic, zdr. domov, šol samo rekel:” Priden! Na piškotek. Sedi k moji levi nogi.

    • Bolnice, zdr. domove, šole, tega ne bo nihče kupil. Še malo soli na rano…
      Po 1.3 milijardni injekciji lani, je NKBM vredna 250 mio€! Bojim se, da nas čakajo zelo težki časi.

      • To samo pomeni, da so vrli komunistični gospodarstvenii iz bank pokradli in uničili za dobro milijardo €. Morda so se omastili za 100 mio€, a pri tem so naredili milijardno škodo davkoplačevalcem. Predvsem to je socializem!

    • Lk 14,31 “Ali: kateri kralj, ki gre na vojsko proti drugemu kralju, ne bo prej sédel in se posvetoval, ali se more z deset tisoč možmi postaviti po robu njemu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči?”
      V trenutku, ko bi kdo hotel privatizirati banke, bi padel. Ko je Janševa vlada uspela postaviti slabo banko, se mu je zgodil Klemenčič. Včasih se sprašujem, v katerem svetu živi Pavel.

  4. Ob tem tako plastičen in realističnem opisu stanja se mi porajajo vprašanja:
    Kako je možno, da družbeno izpostavljeni ljudje ne dajo nič na svoj ugled?
    Kje v procesu odraščanja posameznika, je se izgubil primarni sram, ki nas varuje pred zmoto, lažjo, slaboumnostjo, izprijenostjo ..?
    Ta izguba sramu se je evidentno zgodila in zato so slovenski klani nesmrtni, ker imajo goro vojakov, ki jim služi brez minimalnega sramu, brez da bi enkrat samkrat pomislili na lastno integriteto.

    • Duhovit, pronicljiv in pameten članek. Čestitka tudi od “gradualista” oz. konzervativnega reformista.

  5. Iz tega se da izluščiti bistvo:

    Da je oblast na slovenskem spodbujala slaboumno omejenost in sovražnost.

  6. Na volitvah 2004 sta SDS in NSi prejeli 38,17 % glasov, v koaliciji se jima je pridružila SLS s svojimi 6,82 % glasov. Skupaj so torej imele “desne” stranke 44,99 % glasov. Same niso imele večine v parlamentu in so povabile v koalicijo DESUS z njenimi 4,04 % glasov. Tako je nastala “desno-leva” koalicija z “jezičkom na tehtnici – DESUS-om. Vsaka privatizacija bank ali podjetij v državni lasti bi povzročila izstop DESUS-a in razpad koalicije. Janša je ravnal pragmatično in se usmeril predvsem na povečanje števila delovnih mest in razbremenjevanje gospodarstva in prebivalstva ter dokončanje avtocestnega križa.
    Vendar je Janša leta 2008 zaradi afere Patria prvič izgubil volitve in na oblast se je zavihtel trojček Pahor, Kresalova in Golobič s “priveskom” DESUS. V Sloveniji je naenkrat vse, ne samo zastalo, ampak močno nazadovalo. Vse naslednje vlade so trajale v povprečju manj kot dve leti. Javni dolg je naraščal, domači bruto domači proizvod padal, nezaposlenost pa naraščala.
    Trdim, če bi Janša in Bajuk leta 2008 ostala na oblasti, bi danes Slovenci živeli bolje, zadolženost, ne bi bila tako visoka, število zaposlenih pa se ne bi bistveno zmanjšalo!

  7. “gremo v še večjo egalitarnost, ki jo bodo spremljali politični avtoritarizem, populizem ter šovinizem. ”

    “V bistvu še zmeraj živimo v fevdalizmu, še zmeraj se čutimo zavezane fevdalnim gospodarjem, za nas je svet zaprt in nespremenljiv. V bistvu nikoli nismo prestopili v dobo moderne, niti nismo postali moderna, urbanizirana družba.

    Vse bolj jasno mi postaja, da smo na poti propada. Ta proces je skorajda neustavljiv.”

    http://www.portalplus.si/474/urban-vehovar/

    • pavel: “http://www.portalplus.si/474/urban-vehovar/”
      =======

      Stereotipni javnisektoraš Vehovar, nič konkretnega, vsesplošno posploševanje in slikanje splošnih kataklizmičnih razmer. Tako npr. omenja, “da so si elite prikrojile zakone po svoji meri”. NE NAVEDE NITI ENEGA PRIMERA!

      Sem naredil malo statistike o njegovi objektivnosti.

      V negativni luči prikazuje sledeče stranke in jih omenja, kolikokrat jih omenja:

      SDS 10×
      LDS 0×
      SD 0×
      Zares 0×
      SMC 0×
      Desus 0×
      NSi 0×
      itd, vsi ostali 0×, skratka ,omenja samo eno stranko.

      V negativni luči omenja medije, kolikokrat in katere:

      Demokracija 1×
      Reporter 1×
      Družina 1×
      Delo 0×
      Dnevnik 0×
      Večer 0×
      Mladina 0×
      itd, vsi ostalo 0×

      Negativne osebe, omenjene kolikokrat:

      Janša 6×
      Janković 1×
      Kangler 1× (pri tem, da ga je sodišče že oprostilo)
      Popovič 1×
      (standardni konglomerat negativcec, za navidezno uravnoteženje vsgliharstva, ostalih ne omenja

      Če že govori na splošno, kar je najlažje saj ti ni potrebno nobene svoje trditve dokazovati naj bo pri tem dosleden ali pa naj bolj temeljito navede vse glavne krivce. Med strankami je nedvomno glavni krivec LDS, med posamezniki Drnovšek, Rop, Kučan, …
      med mediji zanesljivo nista glavna krivca Reporter in Demokracija s svojo majno naklado. SDS tudi nima nobene gospodarske moči, da bi lahko svoje ljudi naredila odvisne kot prikazuje Vehovar, na drugi strani pa sploh ne omenja pravih odvisnežev, ki jih sedaj npr. lahko gledamo v stranki SMC, prej pa v LDS-u, Zares (osiromašen LDS), …

      Skratka vsesplošno nakladanje in nič drugega. Vehovar, kataklizma bo takrat, ko boš ti ostal brez plače.

      Vehovar, priden, k levi nogi, sedi, piškotek.

  8. Odnos volivcev na svoje politike v Sloveniji je tak kot, da ne bi poznali modrega nasveta največjega slovenskega pesnika:
    “Ne vedel bi kako se v strup preobrača vse, kar srce si sladkega obeta …” (O Vrba, dr. France Prešern)

Comments are closed.