B. Vodopivec, Finance: Jazbec in jazbečarji

13

»Afera« podrejenci je srhljiv dokaz, kako lahko na naši histerizirani javni sceni inteligenten lobistični podtaknjenec hipoma zraste v medijsko pošast. Guverner Jazbec se je čez noč prelevil iz uglednega državljana v nekaj, kar presega vsoto Zidarja, Tovšakove in še Rotnika povrhu. Seveda pa mora biti za tak preboj zgodba poravnana s pomembnimi interesi. In interesi podrejencev še zdaleč nimajo take teže, da bi povzročili medijsko eksplozijo, ki smo ji bili priča. Afera podrejenci je zgolj ponudila idealno priložnost, da tranzicijske elite usekajo po tistih nekaj liberalnih poganjkih, ki so se v Sloveniji prijeli na vrhuncu zadnje krize. Presek interesa podrejencev in mencingerjancev je dokazati, da naj bi izgube slovenskih bank sploh ne bile velike in da naj bi bil naš bančni sistem pred krizo čisto normalen. Ne šalabajzarsko pajdaško gnezdo, kar je bil v resnici. In kot prvi odvod, da so vsega hudega krivi bruseljski imperialisti in njihovi domači neoliberalni hlapci. Guverner Jazbec, kot liberalec nikogaršnje trinajsto prase, je seveda idealen strelovod za začetek take operacije.

1. Pojdimo po vrsti. Kolumnist Tadej Kotnik, sicer eden večjih špekulantov s podrejenimi obveznicami, je že več kot leto brez posebnega odmeva objavljal podatke o domnevnih nepravilnostih pri izbrisu obveznic. Tokrat je izbral drugačen pristop. Dvema novima podatkoma o sumih nepravilnosti pri izbrisu v Banki Celje (ki sta se, mimogrede, izkazala za netočna – namreč, da odločba o ukrepih nikoli ne bo objavljena in da je znesek negativnega kapitala banke manjši od vsote izbrisanih obveznic) je dodal rumeno embalažo, začinjeno s skrivnostnim globokim grlom pa zgodbami o zavisti, sadizmu, osebnih izgubah, pritiskih, ki so pripeljali do samomora, o potvarjanju, lažeh in ovadbah. O kriminalu nekaj več pozneje.

2. Sprememba taktike je uspela. Zgodba je kot požar zajela vse medije in hipoma tudi politiko. Petra Krčmar je kar pihala ob milijardnih oškodovanjih in srepogleda Rosvita Pesek je po Arharjevem naftalinu mrzlično brskala za argumenti, s katerimi bi stisnila Jazbeca v past. Na igrišče je takoj pritekel tudi novopečeni liberalec Tonin in si zabil avtogol v prvi minuti. Šetstomilijonska kraja. Hujše kot TEŠ. Banka Slovenije je postala Sauronova jazbina, kjer se kujejo zlobni načrti proti državi in državljanom. Tudi o avtogolu več pozneje.

3. Novopečeni liberalec Tonin je seveda pozabil povedati, da smo imetnike podrejenih obveznic, če že kdo, okradli davkoplačevalci. Da v tem poslu ni tretje stranke, ki bi si polnila žepe. Da ni Jazbec nesel 600 milijonov v kovčku v Švico. In bi Tonina lepo prosil, da naslednjič, preden v mojem imenu razglaša, da smo nekoga okradli, zadevo malo bolje premisli.

4. Davkoplačevalci bi okradli podrejence, če bi bili s svojimi vložki v sanacijo državnih bank v nekem strašnem dobičku. Ker smo davkoplačevalci s svojim vložkom v sanacijo bank še vedno v strašni izgubi, je Toninova eskapada bolj vredna kakšnega Franca Trčka ali Violete Tomič kot resne desnosredinske stranke, ki se ima celo za liberalno.

5. Poglejmo samo primer NLB. Od zadnjega vplačila podrejenih obveznic leta 2010 smo davkoplačevalci v sanacijo te banke vložili približno 2,2 milijarde evrov. Danes si lahko s prodajo po optimističnem scenariju povrnemo največ tretjino tega zneska. Izguba iz sanacije, ki jo trenutno izkazujemo davkoplačevalci, je seveda tudi najboljši dokaz zgrešenosti teze, da naj bi bile ob sanaciji ugotovljene izgube slovenskih bank prevelike. Teze, ki ne zdrži nobene resne presoje. Ampak tudi o tem več pozneje.

6. Meni je najbolj srhljivo pri tej zgodbi, da je interes slovenskih davkoplačevalcev takrat in zdaj očitno imel pred očmi samo neki »nižji uradnik EU«. Skoraj vsi slovenski odločevalci tedaj in skoraj vsi slovenski novinarji in politiki danes pa imajo proračun še vedno za neki smetnjak brez dna, kamor lahko neboleče v nedogled odlagaš vse izgube, tveganja, stroške in obveznosti nekih drugih partikularnih akterjev.

7. Ker je jedro pričujočega medijskega linča moralno ogorčenje nad tem, kako naj bi Jazbec okradel podrejence, začnimo z moralnim vprašanjem: Ali naj tveganja izgub, ki so jih s svojim poslovanjem naredile banke, nosijo lastniki podrejenih obveznic teh bank, ki bi bili za ta tveganja nagrajeni z dva- do trikrat višjimi obrestmi od navadnih vlog, ali davkoplačevalci. Upam, da je tu odgovor jasen.

8. Tudi imetniki podrejenih obveznic imajo seveda v tej zgodbi na svoji strani moralni argument. Prvič, taki finančni instrumenti sploh ne bi smeli biti na voljo nepoučenim maloprodajnim vlagateljem. In drugič, upravičeno se lahko sklicujejo, da so ob vseh slavospevih »uglednih« profesorjev o naši družinski srebrnini in našem razvojnem modelu upravičeno verjeli, da so naše državne banke tako neskončno dobre, da nikoli ne morejo zaiti v težave. Da so bili zavedeni. Tako kot lahko 80 tisoč delničarjev NKBM trdi, da jih je država kot večinski delničar nedopustno zavajala o kakovostih in poslovanju te banke in da je potem kot večinski delničar to institucijo kriminalno slabo upravljala. Ampak za nobeno od teh stvari seveda ne more biti kriv zdajšnji guverner BS.

9. Ta moralni argument pa seveda ne velja za dobro poučene vlagatelje, ki so v obdobju pred dokapitalizacijo bank za bagatelne cene na trgu pokupili večje količine podrejenih obveznic in zdaj zaradi svojih egipčanskih loncev mesa orkestrirajo medijski uboj guvernerja Jazbeca.

Več lahko preberete na Financah.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


13 KOMENTARJI

  1. Krasno! Avtor se dela bedaka, kakor da ne ve zakaj gre. Hudobni hlapec!
    Samo da drugi izgubijo. To je domet slovenske družbe. In se pri tem odobrava nepošteno in nečastno dejanje oblasti. Oblast sme. Nihče pri pameti ne bo oblasti nasprotoval. Tako v naši Sloveniji.
    In ni važno zakaj gre. Za izbrisane, za hrvaške varčevalce, zdaj za lastnike obveznic. Čufer jih je nategnil in mu nič ne morejo. Bravo Čufer. Bravo Jazbec, ki je to gledal in molčal. Bravo Slovenija, ki te hudič jemlje. Molčali bomo. Naj jo vzame. Saj je res ničvredna!

  2. Bravo, Blaž Vodopivec! ( Pogumno tudi zato, ker je, če se ne motim, imenovani polmilijonsko zainteresirani špekulant obenem kolumnist v istih Financah)

    Morda se bo kdo spomnil, da sem sam pred dnevi v nekaj komentarjih tule poudaril isto poanto, pa bil gladko zavrnjen. Mogoče ne razumljen. Vodopivec je menda dovolj nazoren in podroben.

    A ljudje so izgleda v Sloveniji v povprečju zelo blond, ne le “vodilni” novinarki kot sta Kerčmar in Pesek. Zagovarjali bi da država raje njih same kot davkoplačevalce obremeni z nekaj 100 evri dodatnega denarja za sanacijo bank kot da bi svoj delež pri sanaciji prevzeli delniški lastniki in lastniki podrejenih obveznic.

    Svoj lastni denar bi raje ponudili, veliki “altruisti” ( pravi altruizem je pač nekaj drugega, je nekaj a la Pedro Opeka ipd.), da bi reševali spodletele mahinacije finančnih špekulantov. In potem oni mislijo, da so neki liberalci. Liberalci z državnim = davkoplačevalskim denarjem. In odvezo lastnikom za osebno odgovornost glede lastnega premoženja in ravnanja z njim. Liberalci pa taki! 🙁

    • Seveda, ti si pa očitno Robin Hood. To da se izjavljaš za proti komunista in socialista ti nič ne pomaga, če podpiraš plenjenje. Floskula z davkoplačevalskim denarjem je zgolj demagogija. Zelo cenena demagogija. Kot da boš ti kdaj dobil ta denar nazaj.
      Podpiraš komunistično deljenje plena. Nikoli ne reci več, da nisi socialist.

      • Podpiram samo najbolj naravno predpostavko liberalne demokracije, da vsak lastnik odgovarja za svoje premoženje. Ne pa da se prisilno preko države socializira izgube, ki so stvar individualne odgovornosti. Mislim, da bi bilo tu lahko jasno, kdo je v tem vprašanju bolj socialist ( sicer socialist na precej sprevržen način, saj se tu posega v žepe vseh, tudi revežev, da bi reševali med drugim špekulantne polnih žepov) in kdo bolj liberalec.

        • Sploh ne gre za socializacijo izgub. Zakaj zavajaš kot kak prevarant in goljuf (komunist).
          Vsak lastnik seveda odgovarja. In država kot lastnik enako odgovarja! Samo hujskaš ljudi, davkoplačevalce.
          Tu pa je država, s prisilo, zmanjšala svojo odgovornost. Ti pa nabijaš da je to v imenu in v skrbi za davkoplačevalce.
          Obvezničarji so denar banki posodili! To bi pa že moral razumeti. Niso bili lastniki banke.
          Banka ni propadla. Ni šla v stečaj. Banka Celje je bila nacionalizirana! S konfiskacijo!
          Kaj tu leporečiš o davkoplačevalcih.

  3. Jazbec očitno ni storil nič narobe.

    Ob velikih medijskih očitkih in ad nauzeam ponavljanih floskulah, zakaj smo bolj “papeški od papeža” v poslušnosti do bruseljskih direktiv in predpisov ( očitno marsikdo sploh še ni predelal, da EU niso oni, ampak smo to mi; tudi ne recimo zunanji minister Erjavec, ki se je ponudil za posrednika med EU in Rusijo :)) je res na mestu Vodopivčevo vprašanje, zakaj je moral nek menda drugorazredni bruseljski uradnik reševati samoumevni interes slovenskih davkoplačevalcev. Da se ne bi spet na njega zvrnilo, kot ponavadi pri nas, tveganja individualnih vlagateljev v vrednostne papirje.

    Neverjetno! Bruselj nam s svojimi uradniki varuje davkoplačevalski interes medtem ko naši “medijski biseri” grmijo čez politike in Jazbeca, zakaj poslušajo Bruselj! 🙁

    • Seveda ne. Tudi komunisti z nacionalizacijo leta ’45 niso storili nič narobe. Storili so samo tisto kar so lahko storili, ker so bili oblast.

  4. Jasno je že tudi, da Bruselj nima s tem nič. Bruselj ni nikoli zahteval konfiskacije. NIkoli. To je čisto lažnivo prelaganje odgvornosti. Po slovensko.

  5. Pravzaprav gre tu za veliko mlatenja prazne slame. Dejstvo je, da so tiste, ki so na nek način prej pomagali banki s svojimi vložki (nakupi obveznic), enostavno okradli za njihov vložek. Pa naj je vse skupaj ovito tako ali drugače, je to po mojem kraja, pa čeprav v imenu države.

  6. Imam vtis, da so vso to svinjarijo dejansko inscenirali nalašč. Kolateralne žrtve očitno za tiste, ki so to zakuhali, niso pomembne, važno je, da preko tega ustavijo privatizacijo.

    • Jaz to opažam povsod. To je inherentni totalitarizem. Ni važna resnica. Važna je absolutna poslušnost. Tako je na sodišču, pri policistih, celo redarjih. Celo pri ljudeh, ker to odobravajo. Če ti oblast stori krivico, to šteje za normalno. Kot da je krivica pravica. In pravica krivična. Zamenjano.

    • Menim da je šlo za čisto nekaj drugega. Banke bi lahko sanirali z mnogo cenejšim evropskim denarjem, ki pa je bil pogojevan s “trojko”. Kar bi pomenilo, da bi se v naše “notranje” zadeve začeli vtikati evropski preiskovalci in to ne le v ocenjevanje bank. Zahtevali bi skrčenje javnega sektorja, obrzdanje zapravljanja v našem šolstvu, ne nazadnje bi zahtevali prodajo naše srebrnine ki je največje napajališče tovarišije. In prav zato je šlo, da se vse to prepreči za vsako ceno. Šlo je za manever ki je zagotovil, da se v resnici ne bi nič spremenilo.

  7. Banka Slovenije je dinozaver, ki škoduje državljanom?!
    »Guverner BS dr. Boštjan Jazbec mora odstopiti!« Takšen je vtis, ko poslušam in zlasti berem številne članke, kako sta škodljiva Banka Slovenije in njen guverner za državljane in državo. Mediji torej sporočajo Slovencem pravi »rdeči alarm«, saj bo sicer hudič vzel državo in njihovo premoženje. »Ugleden« časnik piše: »Banka Slovenije pod Boštjanom Jazbecem bo prišla v zgodovino, kako ji je na operativni ravni s slabo izvedbo uspelo uničiti pravilen cilj sanacije bank: ta cilj je davkoplačevalcem za njihovo blagohotno pomoč zagotoviti največ premoženja. Centralna banka, kar je Banka Slovenije, je »država v državi in je tveganje«.
    To je pravi medijski pogrom na enega pomembnih stebrov vsake demokratične ureditve države, demokracije in ekonomije. Podobno se dogaja zadnja leta tudi Ustavnemu sodišču. Tudi zaradi prikritih privatizacijskih interesov tistih mnogih, ki menijo, da se novo bogastvo pridobiva le z delitvijo že obstoječega, ne pa predvsem z ustvarjanjem novega na trgu.
    Nisem še zasledil, da bi mediji v razvitih državah tako masovno pisali, da je Centralna banka že po njeni naravi in delovanju škodljiva in odveč. Ustavno sodišče pa da je tudi pristransko in nevredno upoštevanja. Bomo Slovenci zopet pričeli nov eksperiment, uvedli »novo družbeno ureditev«, ko še eno zablodo pravzaprav dejansko nismo zapustili in popravili nastalo škodo, kar je po moje še vedno bistvo tudi tega problema.
    Nastop guvernerja dr. Jazbeca na RTVS je vsaj meni veliko pojasnil. Enako je bilo meni razumljivo in povsem zadovoljivo pojasnilo bivše premierke Alenke Bratušek podano na RTVS..Zanimivo je, da je guverner dr. Jazbec ob imenovanju prejel doslej rekordno število glasov podpore poslancev. Tedaj ga ni podprla menda samo stranka SD.
    Bistvo afere torej je, da se še vedno čaka odločba Ustavnega sodišča o presoji ustavnosti zakona o bančništvu. BS je le izvršila zakon, sprejet v DZ RS. To je dr. Jazbec povedal že aprila 2014 za Finance. Ker je politika sprejela zakon, zato ni prva zagnala vika in krika, niti opozicija ne! Šele, ko so mediji dvignili zadevo na nivo afere, so reagirali politiki, politične stranke in vlada. Napovedana je izredna seja Državnega zbora. Gotovo bo tedaj guverner zopet na pristojnem kraju za to obravnavo podal še dodatna pojasnila. Politika pa bo menda tudi pojasnila davkoplačevalcem in bančnim oškodovancem, zakaj je sprejela takšen zakon. To je edino pošteno, da se zadeva prevetri in zaključi. Trajanje afere Sloveniji lahko samo zelo škodi. Vsekakor so na potezi Ustavno sodišče in oblast, DZ in vlada, politični veljaki! Epilog bo zagotovo zanimiv za nadaljnjo privatizacijo državnega premoženja in sanacijo bančnega sistema.
    Razumem pa prizadetost tistih državljanov, ki so z ukrepom BS izgubili svoje prihranke v slabih državnih bankah. Menim pa, da so pravi vzrok za to vedno znova odkrite izgube državnih bank, ki jih venomer pokrijemo davkoplačevalci. Pravi in prvi vzrok pa so nesposobnost in neustrezno poslovodno znanje vodstev prezadolženih in kreditno nesposobnih podjetij, nadzornih svetov in uprav, ki jih postavljajo lastniki. V državnih podjetjih to počno partijski voditelji aktualnih političnih strank. Številna slaba podjetja oz. njihova vodstva ne znajo razviti konkurenčnega poslovanja podjetja na prostem trgu, celo ob cenovno nižjih stroških slovenske delovne sile glede na razvite sosednje države in celo ob obilici domače surovine, to je primer lesa slovenskih gozdov. Japonci, ki so zelo mednarodno konkurenčni pa ugotavljajo, da je veliko usodnejša in bolj grozljiva od finančnih izgub izguba zaupanja in obetov med direktorji in zaposlenimi. Japonsko razvojno strategijo je mogoče strniti v dva stavka berem: delali bodo izdelke in delali bodo potrebo po teh izdelkih in storitvah. Imeli bodo izdelek in imeli bodo trg. Domač in globalen. Ena panoga spodbuja drugo, en trg drugega, ena potreba tisoč zaposlitev. Za to so predvidena enormna državna vlaganja, vendar pa država vlaga samo v tisto, za kar obstaja kupec. Nič kaj podobnega še ni moč brati v javnem osnutku slovenske strategije pametne specializacije Slovenije, ki je pogoj za dosego konkurenčnosti države in napredek blagostanja. Toliko, da ne bo zmote, kdaj bodo nova delovna mesta, uspešna podjetja in seveda banke ter kdaj bodo varni donosi vlog državljanov, tudi na bankah, na skladih i.p., tudi kdaj bomo imeli zadosti za pokojnine in javni standard.
    Guverner dr. Jazbec še pred časom opozori: »Pomešali smo vloge lastnikov in menedžerjev in njih odgovornost. Menedžerji, ki se pojavljajo kot lastniki, nimajo interesa, da bi prestrukturirali podjetje. V Sloveniji smo tranzicijsko zgodbo pripeljali tako daleč, da ne zaupamo več institucijam, ki so normalne v vseh tržnih gospodarstvih. Če je tako, se odločimo, da se ne bomo več šli tržnega gospodarstva, parlamentarne demokracije«. Kdo bo odločil, DZ RS in menda volivci!
    Guverner se res piše Jazbec, vendar očitno ne tiči v »jazbini«, kjer se mu »fučka«, kako se počutijo sodržavljani, je moje mnenje.

Comments are closed.