Pripisovanje zaslug za gospodarsko rast to ali ono četrtletje s strani te ali one vlade kaže, da nihče nima pojma, o čem govori.
Kaj narediti, če na lep sončen dan jezdite konja, pred vami je vesoljska raketa, za vami pa Alenka Bratušek pilotira reaktivno letalo? Nič, počakati boste morali še tisto minuto, da cigan ustavi vrtiljak.
Za uvod sem si izposodil domislico komentatorja na spletnem forumu Financ. Na vrtiljaku je tudi edini zrakoplov, ki bi ga zaupal Alenki Bratušek, je dodal. Bi rekel. Tudi meni se je premierkina primera o njenem skoraj putinovskem reševanju pikirajočega letala zdela skrajno deplasirana. Trenutna vlada ne pilotira nikakršnega letala. Če nadaljujemo to ponesrečeno primero, letalo leti v neki smeri in na neki višini, posadka pa se v kabini v resnici na mrtvo prepira, kdo bo držal kateri vzvod, in vsi vlečejo drug drugega stran od krmil.
Konkretno, kopilota Erjavec in Lukšič vlečeta kopilota Čuferja proč od vseh tipk, na katerih piše privatizacija, liberalizacija, razbremenitev gospodarstva in zmanjšanje javne porabe. Ker kopilota Lukšiča v resnici ni v kokpitu, raje udobno zleknjen počiva v poslovnem razredu, se v njegovem imenu ruvajo štirje pomočniki kopilota. Po drugi strani poskuša kopilot Čufer vse druge potegniti stran od vzvodov, na katerih piše povečanje javne porabe, državne intervencije, centralni plan in petletka. Pri tem mu občasno asistira glavni stevard Virant, ki pa izgubi preveč časa s tekanjem do toalete in nazaj, da bi bilo od njega kaj haska. Želi se namreč polepšati za naslednji TV-nastop, kjer bo pojasnjeval, kako je pravzaprav prišel do vozovnice za to letalo. Pred kamerami mora biti videti zelo čist, saj so ga v posadko vključili predvsem zaradi njegovega ugleda glede reda in čistoče. Ampak Virant ima težave, toaleta je nenehno zasedena, tam se za naslednji TV-nastop šminka pilotka Bratušek. Lepi in prazni.
Nič nismo naredili, vse se nam je zgodilo. Moral sem si izposoditi še mednaslov iz nedavnega komentarja Simone Toplak, ker koncizno zadene bistvo mandata trenutne vlade. Ker so kot otroci, ki se na cirkuškem letalu prepirajo, kdo bo sedel za ročicami in katere ročice bodo vlekli, se tudi nič ne zgodi. K sreči, saj njihov načrt poleta, koalicijska pogodba, kaže, da ne vedo niti, kam bi radi šli, kaj šele, kako bi tja prileteli. Letalo je k sreči vsaj glede glavne smeri na bruseljskem avtopilotu.
Alenka Bratušek vas prepričuje, da je lastnoročno sanirala slovenski bančni sistem in tako odvrnila prihod trojke in »drakonske varčevalne ukrepe« ter obranila suverenost. Kako sprenevedavo, kako dvolično. Ne bom prvi, ki je tole zapisal, ampak ker premierki tega očitno še ni uspelo prebrati, naj ponovim: prvič, sanacija bank prek slabe banke je ukrep iz programa prejšnje vlade, ki ga je sama takrat iz opozicije ne samo z vso ihto kritizirala, ampak ga je njena stranka tudi rušila z ognjem in mečem. Človek z nekaj dobrega okusa in boljšim spominom od zlate ribice se s tem po letu dni res ne bi hvalil. Drugič, ta ukrep so sama in njena trojka izpeljali po natančnih navodilih Bruslja, za vsa glavna opravila tega projekta (vaje, kot bi rekel Čufer) je morala najeti izvajalce, ki jih je določil Bruselj. In tudi konkretne številke, ki so bile rezultat te vaje, je premierka izvedela dva ali tri dni prej kot vi in jaz. Bi vi temu rekli, da sama nekaj pilotira? Jaz bi rekel, da samo sedi dve vrsti pred mano v turističnem razredu.
Poleg bančne sanacije sta pozitivna dediščina tega mandata tudi vključitev fiskalnega pravila in omejitev referendumov v ustavo. Oba ukrepa sta bila sprejeta pod tako močnim pritiskom opozicije in Bruslja, da se vlada ni imela kam umakniti, če si ni želela dati avtogola. Kake druge za gospodarstvo koristne poteze, ki bi bila del programa te vlade in ki bi jo ta samoinciativno zasnovala in izpeljala, se pri najboljši volji ne morem spomniti. Zvišanja davkov seveda ne štejejo. Mi vi lahko osvežite spomin s kakšno, dragi bralci? Kdorkoli? Karkoli? Se mi je zdelo.
Kot ste bralci verjetno že ugotovili, je avtor alergičen na Alenko Bratušek. Nobena slovenska vlada se doslej ni prav izkazala, čeprav je nesporno, da so bili nekateri predsedniki vlade mnogo slabši od drugih in torej nekateri mnogo boljši. Nobeden pa mi ni bil tako ogransko zoprn kot sedanja premierka. Ko zaslišim njeno prazno in napihnjeno hvalisanje na TV, moram v trenutku preklopiti kanal, drugače se mi začnejo tresti roke in mi iz rok pade daljinec. Ta kombinacija nesposobnosti in napihnjenosti ter prozornih in poceni poskusov gradnje kulta osebnosti me res vrže. S čim natančno naj bi Alenka Bratušek po svojem mnenju spodbudila gospodarsko rast konec prejšnjega leta? Saj njena vlada vendar ves čas samo pasivno visi na škodljivem Križaničevem konceptu velike javne porabe in zadolževanja, ki že leta najeda slovensko konkurenčnost.
Pripisovanje zaslug za gospodarsko rast to ali ono četrtletje s strani te ali one vlade kaže, da nihče nima pojma, o čem govori. To četrtletje je zakrivila Janševa vlada, za onega pa ima zasluge že nova. Pa kaj je z vami? Pametna gospodarska politika neke vlade se lahko pokaže v povečani rasti BDP šele v časovnem razponu od dveh do petih let, nič prej. To prazno hvalisanje kaže, da pri premierki ne razumejo, kaj je BDP, kako ga statistični urad meri in izračunava. In kako lahko škodljivi gospodarski ukrepi kratkoročno BDP povečajo, koristni pa ga zmanjšajo. Kot imajo na splošno težave z razločevanjem med kratkoročnimi in dolgoročnimi posledicami nekaterih ukrepov keynesijanci (zato so keynesijanci) in med njimi najbolj tisti mencingerjanski, ker so bolj počasne sorte pri številkah in logiki.
Več lahko preberete v Financah.
