B. Vidmar: Socerbska jama za Vrhom – »grobišče« in smetišče

socerb jamaSocerbska jama za Vrhom se nahaja približno 2 km vzhodno od Socerbskega gradu oziroma 1,5 km od vasi Kastelec (Lat:45o35’21,92” (45,589424o), Lon:13o53’10,32” (13,886201o). Ne gre za t. i. »Sveto jamo« v bližini socerbskega gradu, v kateri je po legendi prebival sv. Socerb in je v preteklosti bila v njej tudi romarska cerkev, temveč za drugo brezno v bližini Svete jame.

V Socerbsko jamo za Vrhom so bili verjetno zmetani ljudje, ki so jih zločinsko pobili pripadniki Ozne in Knoja v maju in prvi polovici junija leta 1945. Aretaciji je sledilo izginotje tistih, ki so bili poklicani v t. i. XIII. bataljon. Za temi ljudmi se je zgubila vsaka sled. Vendar, enkrat pride vse na dan! Veliko prizadevanje za prikritje tega zločina dolgoročno ni obrodilo sadov, temveč je le onesnažilo to kraško brezno, še bolj pa duše tistih, ki so odgovorni za ta zločin in njegovo prikrivanje do današnjih dni. V brezno so metali avtomobile, motorje, hladilnike, poginulo govedo in druge živali ter druge odpadke; ne le zaradi ekološke neozaveščenosti, temveč načrtno in več kakor v večino kraških brezen. Po govoricah ljudi in nekaterih zapisih, je eden od direktorjev Luke Koper dal zmetati v brezno okrog 100 m3 pokvarjenih salam, ki so se spremenile v jezero gostega blata, ki še zdaj prekriva žrtve. Kdo mu je dal za to dovoljenje? Občina? Ministrstvo za okolje in prostor? Inšpektorata RS za okolje in prostor? Je možno, da bi tako ugledno podjetje, kot je Luka Koper, vozilo odpadke v točno določeno kraško brezno, kar samo od sebe?

Poročilo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki ga je na željo Republiškega sekretariata za varstvo okolja, pripravil Andrej Mihevc (Postojna, 17.junij 1991) pravi, da sta A. Mihevc in F. Drolc v jami videla tudi človeške posmrtne ostanke. F. Malečkar navaja, kako so domačini pripovedovali, da so okoli l. 1975 s kamioni vozili v jamo mrhovino iz Luke Koper. S. Morel, 28.11.1982 ugotavlja, da jama ni globoka 57 m, kot je bila izmerjena l. 1923, temveč le 47, 6 m ter poroča o veliki količini salam iz Luke Koper. Velika količina organske rjave mase onemogoča natančnejše raziskave jamskega dna.

socerb jama prepovedDanes »grobišče« ni urejeno za dostop svojcev žrtev. Še več, dostop do grobišča je prepovedan, tako da svojci pobitih ne morejo do »grobišča«. Inšpektor za okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor je v septembru 2009 opravil inšpekcijski pregled v Socerbski jami in ocenil, da je odpadkov za več 100 m3, med drugim tudi večja količina embalaže iz stiropora in odpadki iz industrije predelave rib. Inšpektor je odredil, da je potrebno v skladu z 52. členom Zakona o ohranjanju narave, ukrepati. Inšpektorat RS za okolje in prostor je na podlagi določil 25. člena Zakona o varstvu okolja in v skladu s sklepi Vlade št. 13101-1/2009 z dne 30.07.2009, z dopisom št.: 0611-35/2009 z dne 05.10.2009 Ministrstvu za okolje in prostor podal predlog za pripravo programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja za kraški jami Golobivnica in Socerbska jama za Vrhom ter opuščeni rov rudnika črnega premoga Rodik. Je bil sanacijski program izdelan? Zakaj ni prišlo do realizacije sklepa? Kdo so odgovorni za očiščenje brezna ter za izkop, identifikacijo in pokop umorjenih?

V bližini »grobišča« je znameniti grad, ki se imenuje po sv. Socerbu, imenovan tudi Strmec in t. i. Sveta jama, ki je od gradu oddaljena okoli 300 m. Tako, kot je zanemarjeno grobišče, tudi grad in Sveta jama nimata sreče. Se je na tem območju nakopičilo preveč negativne energije, ki preprečuje, da bi kraj postal kulturna, turistična in romarska destinacija? Na MMC RTV SLO sem 14. april 2016 prebral prispevek Tjaše Škamperle: »Država ne bo dala gradu Socerb občini Koper«. V prispevku je navedena ocena, ki pravi, da bi revitalizacija gradu stala pet milijonov evrov. »Ministrstvo za kulturo je zavrnilo pobudo občine za oživitev kulturnega spomenika s prenosom lastništva na občino, vzpostavitvijo javno-zasebnega partnerstva in pridobitvijo evropskega denarja«.

Je vzrok za to odločitev v pomanjkljivi dokumentaciji Občine Koper, v drugačni viziji države, ali pa omenjeni »ne« temelji tudi na dejstvu, da je v bližini gradu »grobišče« zasuto z smetmi in več 100 kubičnimi metri salam ter drugih odpadkov, kar ni niti ekološko, niti kulturno, niti etično? Kdo ve, koliko velesil se je borilo za ta grad? Nekdaj so se za grad borili Benečani in Habsburžani, med drugo sv. vojno nacisti in komunisti. Boj za grad in njegovo okolico se očitno nadaljuje tudi danes. Kdo v resnici gospoduje in vlada na socerbskem gradu in njegovi okolici?

Kaj pa »Sveta jama« v kateri naj bi po cerkvenem izročilu v 3. st. bival sv. Socerb in je v preteklosti bila cerkev? Je še »posvečen prostor«? Kaj vse se je v preteklih desetletjih dogajalo na jasi pred vhodom v jamo in v jami sami? Kdo ima pravico odločati kateri obredi se poleg turističnih obiskov jame, v jami lahko izvajajo?

Kaj mora narediti država? Kaj občina? Kaj lahko prispevajo organizacije civilne družbe? Kako se lahko oddolži Luka Koper, ki je v Socerbsko jamo za Vrhom vozila poginule živali in 100 m3 pokvarjenih salam? Prav bi bilo, da bi se, če še kaj velja tovarištvo, v očiščenje jame vključila tudi ZZB, saj so molitev, dobrih del in žrtev potrebne tudi duše tistih, ki so te umore zaukazali in duše tistih, ki so jih izvajali.

Se bomo končno začeli zavedati, da obstaja tudi duhovni svet? Brez upoštevanja duhovnih zakonitosti ni blagoslova. Papež Frančišek je razglasil leto usmiljenja. Kristjani vemo, da med telesna dela usmiljenja spada tudi »mrtve pokopavati«, med duhovna dela usmiljenja pa »za žive in mrtve Boga prositi«. Se bomo v svetem letu usmiljenja zavzeli za izkop, identifikacijo in pokop umorjenih in s smetmi zasutih v Socerbski jami za Vrhom? Glede na to, da brezno leži na ravnem in je dostopno s težkimi stroji, bi po mnenju nekdanjega državnega sekretarja Marka Štrovsa, lahko in brez večjih težav ter stroškov iz brezna odstranili industrijske in druge odpadke, nato pa iz jame dvignili tudi posmrtne ostanke pobitih ter jih dostojno pokopali.

Bogdan Vidmar