B. Vidmar, Novi glas: Slovenska Jakobova pot – čudež sv. Jakoba

1

Arheologi so med leti 1945-1949 odkrili, da Kompostela nekoč ni bila sredi polja, saj so ob izkopavanjih naleteli na kanalizacijo, terme, hiše in svetišča iz 2. st. pred Kristusom. Glede na dostopne podatke sklepamo, da je tu nekoč stalo mesto Asegonija. V 5. ali 6. st. so Suebi, Vizigoti in Alani, ki so pripadali arijanizmu, opustošili mesto in ga izbrisali oziroma prekrili s plastjo gline. Grob apostola Jakoba je bil ponovno odkrit l. 814. Takrat so se iz cele Evrope začela romanja na njegov grob, začele so nastajati romarske poti. Arheološka odkritja pa potrjujejo, da so na tem mestu častili sv. Jakoba že veliko prej, že pred uničenjem Asegonije. Sedanja cerkev sv. Jakoba je sezidana nad grobom sv. Jakoba – sicer je ne bi zidali na tem mestu, kjer teren visi, kar je gotovo povzročilo veliko preglavic pri gradnji in podražilo gradnjo mogočne cerkve.

Sv. Jakob st., Zebedejev in Salomin sin, je bil skupaj s svojim bratom Janezom med prvimi Jezusovimi učenci in se v Novi zavezi omenja med prvimi tremi apostoli. S svojimi očmi je videl veliko Jezusovih čudežev, npr. obuditev Jairove hčere (Mr 5,35-43). Bil je deležen Jezusovega spremenjenja na gori (Mt 17,1-13). Prisoten je bil na vrtu Getsemani, ko je Jezus potil krvavi pot (Mt 26,36-46). Jezus sam je rekel, da bodo učenci v njegovem imenu delali še večje čudeže, kot jih je delal on sam. Po Jakobovih poteh romamo tudi Slovenci in na njegovem grobu v Komposteli izrekamo prošnje. Prepričan sem, da je Slovenska Jakobova pot čudež, ki nam ga je izprosil apostol Jakob. Slovenska Jakobova pot ne pomeni le z rumenimi školjkami označene poti, ampak tudi romanja po njej, v društvo in bratovščino organizirane romarje in njihove mnogovrstne dejavnosti ter snovno in nesnovno kulturno dediščino, ki jo ta pot poraja.

V določenem trenutku hoje za Jezusom sta brata Janez in Jakob hotela imeti, glede na ostale apostole, primat. Jezus je apostole poklical k sebi in jim rekel: “Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge” (Prim. Mt 20,5-28).

Sv. Jakob je Jezusove besede upošteval. To lahko razberemo iz izročila, ki pravi, da je evangelij ponesel na Iberijski polotok – na “konec sveta” (saj takrat Amerika še ni bila odkrita) in iz tega, da je okoli l. 44 v Jeruzalemu, kot prvi med apostoli, umrl mučeniške smrti (Apd 12,1-3). Tudi Slovenska Jakobova pot ni namenjena sama sebi, temveč je v službi ljudi, na razpolago romarjem in pripomoček na romanju proti dokončnemu cilju našega življenja.

Romanja poznajo tudi druge religije. Kristjani so romali že v prvih stoletjih krščanstva. Trije najpomembnejši romarski cilji so bili: Sveta dežela (Jeruzalem, Betlehem, Nazaret); Rim (Roma) – od tu besedi “romar” in romanje – ter Kompostela (od 9. st. naprej). Mnogo je bilo romarjev in romanj v preteklosti, a tudi kritik na njihov račun ni manjkalo. Seveda so bile določene kritike tudi upravičene, v primerih, ko so se romanja sprevrgla v potepanje, pijančevanje in razvrat, torej v svoje nasprotje. Novi vek je razvrednotil romanja, relikvije, svetnike, procesije, post … Razsvetljenci in humanisti so poudarjali: “moliš lahko doma in v domači župniji”; “pomembnejše od romanj na kraje grobov svetnikov, kjer so njihove kosti, je priporočanje svetnikom, ki so v nebesih”; “bolj kot romanje je pomembno spreobrnjenje srca”. Toda zaradi teh globokoumnih misli in prepričanj človeška srca niso postala plemenitejša in svet ni postal boljši. Pomislimo samo na fašizem, nacizem, ateizem, komunizem, današnje češčenje denarja (moneyteizem) in na sprejemanje zakonov in določanje etike v skladu s človeškimi željami. Človeštvo danes uničuje samo sebe, na kar kažejo: abortus, evtanazija, izenačitev istospolnih zvez z zakonsko zvezo med možem in ženo, poučevanje otrok v duhu teorije spola (ideologija gender), onesnaževanje narave, terorizem … Ni slučajno, da mnogi napovedujejo konec sveta. Morda se bodo tokrat napovedi uresničile: možnosti za to so. Kot da tekmujemo v uničevanju narave in človeka!

Romar roma z nogami, z očmi, možgani in srcem. Že v prejšnjem stoletju so romanja spet postala privlačna. Mnogi so se začeli zavedati globokega pomena romanj, molitve in posta. Novembra leta 1982 je v Santiago poromal Janez Pavel II. “Celotna Evropa se je zbirala okoli sv. Jakoba: Romani, Germani, Kelti, Anglosasi, Slovani”, je poudaril Janez Pavel II. Prav romarji so bili tisti, ki so v Evropi ustvarjali kulturo ter razumeli pomen usmiljenja in osvobajanja. Zaradi romanj so nastajali bolnišnice, zavetišča za romarje, mostovi, samostani, mesta, glasbena in likovna umetnost. Romanja so bila priložnost za medsebojno spoznavanje in pretok idej.

Več lahko preberete na strani tednika Novi glas.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


1 komentar

  1. Blagor tistim, ki ne potrebujejo romanja, da so verni po: “On mora rasti, jaz pa se manjšati” (Jn 3, 30)

    Blagor tistim, ki Ga vidijo med nami: “Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.” (Mt 18, 20)

Comments are closed.