B. Vezjak, Fokuspokus: Non quis (Požar), sed quid (SMC)

0

Novinarji se bodo morali naučiti načela “ne kdo, temveč kaj”. Karkoli že si o človeku mislimo, tehtajmo le to, kar pove.

Sindrom modernega slona v centralni trgovini s porcelanom se kar nadaljuje. Stranki SMC bi težko očitali koruptivnost in pokvarjenost, prej kvečjemu nerodnost in nespretnost — ki pa tudi nista opravičljivi.

Polomije

Po nizu slonjih dejanj (beri: polomij) na političnem parketu, kakršno je bilo recimo kupčkanje za funkcije in stolčke po lokalnih volitvah v Mariboru, je zadnje vsaj malo rešilo pravočasno brisanje z njihove spletne strani.
Pomislili bi celo, da so v stranki Mira Cerarja ugotovili, da so z obvestilom o razpisih za prijave v svete javnih zavodov, namenjenim članicam in članom SMC, le šli predaleč — če se zadeva ne bi končala z naslednjim demantijem SMC na zapis Bojana Požarja na Požareportu:

Pojasnilo: Obvestilo o odprtih javnih razpisih v svete javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, ki smo ga objavili v elektronskih novicah, je bilo namenjeno članicam in članom SMC, simpatizerjem stranke in tudi vsem drugim naročnikom naših e-novic.

Javno in pregledno smo posredovali povezave na vladno spletno stran, ki je namenjena obveščanju državljank in državljanov o dejavnostih ministrstva. Torej, ni šlo za pozivanje h kandidaturam, ampak le za obveščanje, kje lahko zainteresirani najdejo informacije. Prav tako ni šlo niti za posebno navodilo, niti za poziv, naj morebitni kandidati “nemudoma obvestijo vodstvo stranke”, ampak zgolj za prošnjo o povratni informaciji. Saj nas preprosto zanima, na katerih področjih so naši člani aktivni. Bralce naših novic pa bomo tudi v prihodnje obveščali o javnih razpisih na straneh ministrstev.

Zdenka Jagarinec, vodja službe za odnose z javnostmi

Ne kdo, temveč kaj

Bojan Požar, ki je zgodbo objavil edini oz. prvi — za njim pa tradicionalno še Janši naklonjeni mediji, medtem ko so jo drugi raje spregledali —, je SMC po mojem pravilno očital nespodobno in politično nehigienično ravnanje. V objavi je namreč res pisalo, naj svoje prijave oddajo in potem “obvestijo” stranko.

Če odmislimo dejstvo, da se večini medijev ni zdelo vredno opaziti zgodbe — verjetno po načelu, češ, Požarja pa že ne bomo povzemali —, pojasnilo službe za odnose z javnostmi pri SMC ni zadostno, tudi če odštejemo nekaj napihovanja.

Ja, novinarji se bodo pač morali naučiti, kaj pomeni načelo “non quis, sed quid” (lat. “ne kdo, temveč kaj”): karkoli si že mislimo o njem, tehtajmo raje le povedano!

Več lahko preberete na Fokuspokus.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.