B. Vezjak, blog: Dosmrtni zapor za Janšo in novinarska želja

4
224

Nekateri ploskajo, spet drugi so zgroženi. Dr. Ljerka Bizilj naj bi Janši v obraz odkrito zabrusila, kar mu gre. Naj gre v zapor do smrti, če je kriv. Za svoj neposreden pogum je deležna ovacij na družabnih omrežjih. Spet drugi menijo, da je ravnala nespodobno. Sam sem na strani slednjih. Toda kako ob pomanjkanju volje po sleherni argumentaciji oceniti njen novinarski pristop, kdo ima prav, je očitek o nespodobnosti sploh lahko očitek proti profesionalnosti? Trdil bom še več, da za navdušenje nad novinarko ni najmanjšega dobrega razloga in da imamo, bolj po naključju, dobre argumente za takšno razlago še pred nastopom »delikta«. Proti sebi jih je podala kar Biziljeva že 31. maja. Večina je spregledala njen poprejšnji novinarski faux pas. Pa po vrsti.

Dosmrtni zapor za »dosmrtnega« predsednika SDS

Za kaj gre? Novinarka je 12. junija 2013 opravila intervju z Janezom Janšo na tretjem, parlamentarnem kanalu RTV Slovenija. Zgodilo se je en teden po razsodbi 5. junija, ko je bil Janša spoznan za krivega in obsojen, med drugim, na dve leti zaporne kazni. Intervju je nato zaključila vehementno:

»Gospod Janša, takole bi rekla. Želim si, da, če ste krivi, greste v zapor. Zaradi mene tudi do smrti. Enako naj ob krivdi velja za mojega sina ali mene. To si želim, a naj bo črno na belem. Predvidevam, da si tudi večina Slovencev želi, da je črno na belem. Jaz se z vami naslednjih 25 let res ne bi več na tak način ukvarjala.«

Kaj je s tem narobe? Dvoje, po moje. Prvič, nerelevantno je, s čim bi se želela ali ne želela ukvarjati novinarka Ljerka Bizilj naslednja leta svoje kariere. To, ali se želi ali ne želi ukvarjati z Janšo naslednjih 25 let, lahko zaupa svojim kolegicam v gostilni ali doma, za gledalce njenih oddaj pa ne sme in ne more biti  pomembno in prestavlja nek osebno intoniran wishful thinking. Bizarna prostodušnost ni dober alibi.

Drugič, nekomu želeti »dosmrtni zapor«, če je kriv, in to le zato, da se ne bi rabili ukvarjati z njim (ravno to vehementno zatrdi novinarka, torej vzpostavi vzročnoposledično povezavo), je take vrste vrednostna sodba, ki je zaradi svoje subjektivne narave ne le neprimerna za izrekanje na nekem mediju (in še to javnem zavodu, kjer imajo višje kriterije), temveč po sebi neokusna, žaljiva in ekscesna. Sploh pa,  če je podana intervjuvanemu človeku v obraz in v trenutku, ko sodba še ni pravnomočna. Če danes nekateri gojijo (politične) simpatije do takšne poteze, bi si drznil reči nasprotno: nobene profesionalno dobre osnove ni za to, da bi lahko takšno gesto pozdravili. Prav nasprotno.

Ko pobrskamo po kodeksu novinarjev, bomo ugotovili, da se je novinarka približala kršitvi zahteve iz drugega člena, ki pravi: »Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.«

Več: blog In media res

4 KOMENTARJI

  1. Novinarka ni izrazila, da si želi, da bi bila sodba pravična, kar bi od novinarja pričakovali.

    Ampak, da je le zapisano črno na belem.

  2. In taksno zaljenje ze vec kot dovolj razzaljenega, bo v Sloveniji ostalo verjetno brez posledic.
    To zensko je treba toziti, JJ ne more nic vec izgubiti, pa ceprav mu morda pol levicarske Slovenije to privosci in ne bo nobenih posledic

    • Tudi tožiti, seveda. Samo pri takem sodstvu, takem vrhovnem tožilcu,kakren je komisar Fišer (ki je, kot pravijo in pišejo, brez sramu obsodil človeka, ki je ob masovnem grobišču po vojni umorjenih postavil križ) in ob takem vrhovnem sodniku, kakršen je Masleša (ki je, kot pravijo in pišejo, mirno toleriral, dovoljeval mučenje in masakriranje mladega fanta – zapornika, čeprav ga je fant sam opozoril na grozovitosti, ki se mu dogajajo in je na to opozoril v svojem pismu tudi Matej Bor), bi bilo to seveda POPOLNOMA brezplodno,brezpredmetno poskušanje, doseči pravico…
      Norda pa je najhujša kazen za dr. Lerko Bizilj že to, da ji vse opravljene (in načrtovane prihodnje) lepotne operacije (nategovanja kože na obrazu) tega sveta ne pomagajo, ker ji je njeno silno, neizmerno sovraštvo dokončno skazilo že tako ne preveč privlačen videz, ji dokončno in popolnoma popačilo poteze. Proces tega vidnega postaranja obraza Ljerke Bizilj (slika Doriana Graya obratno) smo lahko v vseh potankostih opazovali na “licu mesta” med intervjujem z gospodom Janšo. Bilo je prav neverjetno, kako se ji je iz sekunde v sekundo gršal izgled. Ko ne bi bilo tako grozljivo, bi lahko bilo celo zanimivo. Pravzaprav PRAVI HOROR!!!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite