B. Štefanič, Družina: Za pravično Slovenijo gre!

4

Polna velika dvorana ljubljanskega hotela Union – prizor je marsikoga spomnil na zgodovinsko zborovanje kmetov 12. maja 1988, ki velja za začetek oblikovanja demokratičnih političnih strank – je sinoči dokazovala, da želi širok krog ljudi iz pestrega spektra civilnodružbenih organizacij in gibanj dejavneje vstopiti v proces preusmerjanja dramatično negativnih razmer v Sloveniji v pozitivno smer, ki naj bi čim prej vodila do oblikovanja pravične Slovenije. Ne le simbolno, temveč tudi fizično so udeleženci prižgali “plamen upanja za pravično Slovenijo’’.

Za civilno družbo velja, da je bistveni korektiv politični in gospodarski sferi, da pa to vlogo lahko uresniči, se mora nujno povezovati in oblikovati skupna stališča. Iz tega prepričanja je nastala pobuda Civilna družba za pravično Slovenijo, ki so jo spodbudili predsednik Svetovnega slovenskega kongrega dr. Boris Pleskovič, predsednik Zavoda za oživitev civilne družbe dr. Mitja Štular in novinar Jože Možina. V sodelovanju s številnimi civilnodružbenimi organizacinami in gibanji so oblikovali deklaracijo za pravično Slovenijo, ki analitično ponuja odgovor na vprašanje, kaj je šlo narobe v slovenskem razvoju – bolje: nazadovanju – zadnjih dveh desetletij.

A analiza je prvi korak – naslednji je oblikovanje konkretnih predlogov za rešitev iz zagatnega položaja, v katerem se je znašla slovenska država. Tudi temu je bil namenjeno sinočnje zborovanje (pozdravili so ga pisatelj Boris Pahor, predsednik SAZU dr. Jože Trontelj in akademik Drago Jančar), na katerem so oblikovali prvo listo zahtev, ki jo je povzel dr. Mitja Štular, in sicer ob koncu poltretjo uro trajajočega srečanja, na katerem so stališča svojih civilnodružbenih organizacij na kritične razmere v državi predstavili dr. Boris Pleskovič (Svetovni slovenski kongres), dr. Ivan Štuhec (Zbor za republiko), Urška Makovec (Prebudimo Slovenijo), Helena Jaklitsch (Slovenski katoliški izobraženci), Vlasta Sagadin (Društvo katoliških pedagogov Slovenije), Aleš Primc (Civilna iniciativa za družino in pravice otrok), dr. Andreja Polanec (Zavod Iskreni.net), dr. Vasko Simoniti (Inštitut dr. Jožeta Pučnika) in mag. Rok Prešeren (Inštitut dr. J. E. Kreka).

Kaj torej zahteva civilna družba za pravično Slovenijo, pri kateri sodeluje predvsem vrsta organizacij in gibanj iz katoliških krogov?

Na prvem mestu, da Slovenija ostane v evropskemu civilizacijsko-kulturnemu vrednostnemu prostoru, v katerem se je slovenski narod več kot tisoč let formiral, zato podporniki deklaracije za pravično Slovenijo zavračajo obujanja zlaganih iluzij pravičnosti in domnevne prijaznosti prejšnje države, ki je bila utemeljena na kršenju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in je bankrotirala tako politično kot gospodarsko.

Druga zahteva, ki naj bi vodila do pravičnejše Slovenije, je, da se Slovenija uveljavi kot domovina vseh Slovencev doma in po svetu brez razlike; člani civilne družbe so proti nestrpnosti proti katerikoli kategoriji Slovencev in državljanov slovenske države, zavedajoč se krvave izkušnje medvojne in povojne revolucije tudi jasno zavračajo nasilje kot obliko političnega boja.

Ena ključnih zahtev je korenit rez z vplivi države v gospodarstvu, šolstvu in medijih, saj je to po prepričanju zbranih v Unionski dvorani, »poglavitni razlog, da Slovenija zaostaja že za bivšimi socialističnimi deželami, ki so vezi s komunizmom odpravile«. Zahtevajo tudi zaščito naravnega okolja in slovenskega kmeta, na katerem temelji slovenska samobitnost, »ne pa da se na njegovem hrbtu z nepravičnimi davki rešuje državna blagajna, izpraznjena zaradi oškodovanj v gospodarskem in bančnem sistemu«.

Skrb za pravično Slovenijo se dotika medijskega prostora – civilna družba se zavzema za medijsko svobodo, kjer bodo civilnodružbena in politična sporočila vseh enakovredno in nepristransko posredovana slovenski javnosti.

Civilna družba za pravično Slovenijo zahteva najostrejši nastop zoper oškodovanja v zdravstvu in tudi v drugih sistemih in za takojšnjo revizijo velikih investicij, začenši z ljubljanskim Onkološkim inštitutom, »saj se bo tu odvil klobčič kriminlanega okoriščanja z davkoplačevalskih denarjem, ki traja že desetletja«.

Pravosodje je bilo na zborovanju v Unionski dvorani deležno veliko kritičnih ugotovitev več nastopajočih, zato je razumljivo, da se je to področje znašlo tudi na spisku zahtev po spremembah. Kakšnih? »Zahtevamo pravično pravosodje, kjer bodo sankionirani najhujši zločini v zgodovini Slovencev, in pravosodje, kjer bodo pred zakonom na podlagi dokazanega obsojeni odgovorni za krajo družbenega premoženja in druga nezakonita dejanja; zahtevamo pravosodje, ki ne bo sledilo volji ene politične opcije in ne bo omogočalo zlorab v politične namene kot v primeru Patria, ampak si bo z učinkovitim sojenjem na podlagi dokazov pridobilo zaupanje najširšega kroga državljanov Slovenije, ki ga sedaj nima.«

Delujoča demokracija je porok svobodne družbe, zato se civilna družba zavzema za transparentno demokracijo, v kateri naj vlada tisti, ki zmaga na volitvah ter sestavi vlado, in ne centri moči iz ozadja, ki potem nastavljajo in zamenjujejo svoje politične marionete.

Več: Družina

4 KOMENTARJI

  1. Celovita parvičnost do sebe, do soljudi in do Slovenije!

    Rezervirana so vam vnaprej nebesa, ker delate takšno, izrazito dobro delo za celotno skupnost!

  2. Vse v redu. Pogrešam pa tisto bistvo, ki nas loči od socialističnih klonov:

    To je zavzemanje za svobodni trg ( ponudnik in kupec se lahko sama dogovorita za ceno, naredita pogodbo, ne rabita nobenih inštitucij, posrednikov, birokratov vmes), privatizacijo zdravstva in šolstva ( za začetek vavčerji državljanom) in VITKO PRAVNO DRŽAVO.

    • Kaj ne zadošča: “Ena ključnih zahtev je korenit rez z vplivi države v gospodarstvu, šolstvu in medijih, saj je to po prepričanju zbranih v Unionski dvorani, »poglavitni razlog, da Slovenija zaostaja že za bivšimi socialističnimi deželami, ki so vezi s komunizmom odpravile«. ” ???

      Res pa je, da je z besedami VITKA PRAVNA DRŽAVA vse povedano na mnogo krajši način.

Comments are closed.