B. Štefanič, Družina: Ustavni »obvodi«

0
214

Neuresničena enakopravnost pri financiranju javno veljavnih programov vseh osnovnih šol

Konec »ekonomske diskriminacije« smo pred dobrim letom dni naslovili prispevek, v katerem smo poročali o odločitvi ustavnega sodišča, da mora biti javno financiranje javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja izenačeno ne glede na to, ali ga izvajajo javne ali zasebne osnovne šole. S to odločitvijo, resda sprejeto s tesno večino (pet proti štiri), je ustavno sodišče pritrdilo pobudi nekaterih staršev otrok iz OŠ Alojzija Šuštarja (Zavod sv. Stanislava), da je razlika med stoodstotnim javnim financiranjem javno veljavnih programov v javnih osnovnih šolah in 85-odstotnim javnim financiranjem javno veljavnih programov v zasebnih osnovnih šolah, kot ga določa t. i. »Gabrov« zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, neustavna; ker je namreč osnovnošolsko izobraževanje ustavna pravica in dolžnost (57. člen), se mora po prepričanju večine ustavnih sodnikov iz javnih sredstev polno financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno, in sicer ne glede na to, kdo ga izvaja.

A pozor: pri celi zgodbi sploh ne gre za izvajalce, temveč predvsem za enakopravnost staršev. Starši otrok, ki obiskujejo zasebne osnovne šole (te lahko preštejemo na prste ene roke), bi morali biti razbremenjeni plačevanja šolnin za obvezni del šolskega programa, za kar bi država po nekaterih ocenah iz proračuna namenila okoli 300.000 evrov.

Ideološki manever Socialnih demokratov

Odločba ustavnega sodišča je opredelila enoletni rok, v katerem naj bi zakonodajalec ustrezno spremenil krovni šolski zakon. Rok se je pred tedni iztekel, konca »ekonomske diskriminacije« pa še zlepa ni videti, kar je bilo ne nazadnje mogoče predvidevati že januarja lani. Več parlamentarnih strank je namreč izrazilo glasne kritike na račun odločitve ustavnega sodišča, kar je že od vsega začetka dalo vedeti, »da bo spreminjanje krovnega šolskega zakona vse prej kot miren in rutinski ‘prevod’ ustavnosodne odločbe v zakonodajni jezik«, kot smo napovedali v Družini. Žal smo imeli prav.

Pri »starolevičarskih« Socialnih demokratih so se (tudi v prerivanju z »novolevičarsko« Združeno levico za primat na levem robu političnega telesa) nemudoma lotili ideološkega projekta spreminjanja 57. člena ustave, ki bi na široko obšel odločitev ustavnega sodišča in uveljavil ureditev, po kateri bi se iz javnih sredstev financiralo osnovno izobraževanje v javnih osnovnih šolah, zasebne pa bi se lahko sofinancirale le v omejenem obsegu, pod pogoji in v višini, kot bi to določil zakon. Za tem leporečenjem ni nič drugega kot na široko odprta vrata vsakokratni parlamentarni večini (levica na Slovenskem je tako ali tako prepričana, da ji je ta večina usojena za vselej), da bi po svoji etatistični volji krojila pogoje delovanja zasebnih osnovnih šol.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


Prijava

Za komentiranje se prijavite