B. Štefanič, Družina: Tihi, a jasni glas

0
271

Misel dr. Jožeta Trontlja – nepogrešljiva smernica na etičnih križiščih našega časa

»Čeprav je govoril s tihim in blagim glasom, je bil to glas nepopustljivega nasprotovanja vsakr­šnemu neodgovornemu eksperimen­tiranju s človekovim življenjem, z njegovimi pravicami in ugovor zo­per zablode neobrzdanega gospodarskega in tehnološkega razvoja, ki si hoče podrediti vse, družbena pravila, moralne zakone in celo človeško življenje od spočetja pa do razpolaganja z njegovim koncem.« Besede akademika Draga Jančarja v nekaj potezah izrisujejo ključne poteze portreta človeka, ki je dosledno živel za etiko in z etiko in bil v tem sredi vrednostne zmede sodobne (ne le slovenske) družbe izjemen in nenadomestljiv zgled – portret dr. Jožeta Trontlja, zdravnika, znanstvenika in raziskovalca, predsednika SAZU predsednika državne komisije za medicinsko etiko, sodelavca najugled­nejših mednarodnih (bio)etičnih teles, predavatelja, govornika, publicista … A v prvi vrsti človeka, ki je na vsakem koraku dobesedno izžareval poštenost, pravičnost, dobrohotnost, zaupanje, skladnost načel in ravnanj.

Trajna vrednost Trontljeve etike

Ko je decembra 2013 odjeknila vest, da je umrl dr. Trontelj, je bilo mnogim,­ ki so že bežno poznali pomen in obseg njegovega dela, jasno, kako pomemben glas je utihnil v slovenski družbi.

Ali je vrzel, ki je nastala z njegovo smrtjo, mogoče vsaj malce zapolniti? To vprašanje dobiva pozitiven odgovor s knjigo Živeti z etiko, ki jo je izdal Trontljev »otrok«, Inštitut za etiko in vrednote, ki po novem nosi tudi ime pokojnega akademika. Uredniški odbor, v katerem so se povezali svojci in tesni sodelavci dr. Trontlja (žena Tatjana Trontelj, pisatelj Drago Jančar, psiholog Janek Musek, Tone Žakelj iz komisije za medicinsko etiko, sodelavka inštituta Lucija Hočevar) so za knjižno izdajo izbrali okoli 50 (tudi še neobjavljenih) prispevkov, ki želijo najširšemu bralskemu krogu ponuditi vpogled v globino Trontljeve etike, iz katere lahko črpamo tudi pri sedanjem in prihodnjem iskanju odgovorov zlasti na številne dileme, kaj je dobro in prav pri varovanju človekovega dostojanstva v medicini, znanstvenem raziskovanju, zakonodaji … Kajti Trontljeva misel ima prav zaradi dosledne zasidranosti v nespremenljive etične temelje trajno vrednost.

Knjiga je pot v javnosti začela z nedavno predstavitvijo (ne bo edina) v ljubljanski knjigarni Konzorcij, ki je komaj mogla sprejeti vse obiskovalce.­ Že ta droben podatek priča, da se ljudje zelo dobro zavedajo pomena Trontljeve etične dediščine – sploh ob dejstvu, da je slovenska družba od sedanjega političnega vrha navzdol sicer polna deklarativnega zaklinjanja na najvišje etične standarde, ki pa se jih na ravni konkretnega ravnanja bolj slabo drži, če sploh. V takih razmerah je upravičena bojazen, da bo etika sama prišla »na slab glas« in jo bodo ljudje odvrgli kot politično puhlico, ki je nekaterim pomagala priti do oblastnega krmila (morda korita?), tam pa se je nato izkazala za vse kaj drugega.

Več lahko preberete v Družini.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


Prijava

Za komentiranje se prijavite