B. Štefanič, Družina: Roško romanje domov

1

Pred spominsko slovesnostjo v Kočevskem rogu.

Morda se kdo od bralcev še spomni, s kakšnim napisom se je na eni izmed t. i. »vseslovenskih vstaj« pojavil razvpiti zgodovinar in pobudnik ustanavljanja nove levičarske stranke dr. Jože Pirjevec. »Mussomeli, go home!« je pisalo na transparentu, ki ga je Pirjevec »ponosno«, kot so ugotavljali opazovalci, nosil na dan, ko naj bi se spominjali 72. obletnice ustanovitve Protiimperialistične fronte, s čimer se je zavestno postavil v okvir komunističnega antikapitali­zma, iz katerega se je napajalo prvotno uporništvo slovenske partije, zavezane nemško-sovjetskemu paktu o sodelovanju. A pustimo to »samorazkritje« tokrat ob strani.

Seveda nam je jasno, da se je sedanji ameriški veleposlanik v Republiki Sloveniji takemu »dobrohotnemu« namigu, naj se pobere, od koder je prišel, le prizanesljivo nasmehnil, po drugi strani pa si ne moremo kaj, da ne bi v neki njegovi potezi prepoznali ravnanje, ki je nezavedno upoštevalo Pirjevčev nasvet o odhodu domov.

Tudi v Družini smo poročali, da je na dan Evrope, ko smo katoličani praznovali Gospodov vnebohod, Joseph Mussomeli na svojo željo z ženo in sodelavci v spremstvu Jožeta Dežmana, predsednika vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč, obiskal Kočevski rog. »Del mojih nalog in odgovornosti je, da skušam razumeti Slovenijo,« je ob grobišču pod Krenom svoje ravnanje pojasnil zbranim novinarjem. Pot v Kočevski rog je torej očitno razumel kot nujno dejanje za razumevanje slovenskega tukaj in zdaj – toda to ni bilo le dejanje neprizadetega »zunanjega« opazovalca, ki skuša doumeti, zakaj vendar je slovenski narod tako razcepljen, temveč je imelo nespregledljivo držo globoke solidarnosti in sočutja z žrtvami in njihovimi svojci.

Povedano drugače: ameriški veleposlanik je šel v Kočevski rog dejansko domov – k temeljni človečnosti, ki se je sposobna brez predsodkov in različnih »ampakov« prikloniti poteptanemu dostojanstvu roških žrtev in prisluhniti njihovemu sporočilu, brez katerega ni mogoče razumeti Slovenije.

Več: Družina

1 komentar

  1. Joseph Mussomeli je s svojim ravnanjem pokazal in dokazal svojo visoko stopnjo človečnosti in tudi odgovornosti. Kar gre seveda predvsem v nos ministru Gregorju, če se izrazim po Levstikovem Martinu Krpanu.
    DA naši sodniki niso obsodili niti enega tajkuna, za katerih krivdo se dokazov ne manjka, je živa katastrofa. Očitnih primerov klientalizma in korupcije, a se ničesar ne zgodi. Uničene in ukradene firme, delavci brez plačila, veliki gospodarski škandali levice in ne zgodi se nič.
    Ko Janševa vlada začne stopati na sledi pravih zločincev, se ti takoj odzovejo s protinapadom. V rokah imajo glavne medije in večino kapitala… se veda tistega, ki so ga spretno vseskozi odtujevali delavnemu ljudstvu, da so si lahko plačevali nezaslužene privilegije in taisto početje si s padcem Janševe vlade obetajo še naprej. Še toliko lažje, če bodo lahko vsakega, ki jim bo kakorkoli skušal ugovarjati ali jih pri lopovskem početju ustavljati, lahko sodili celo z manj tehtnimi dokazi, kot naj bi to nekateri nekoč počeli z obsojenimi čarovništva in krivoverstva.
    S tako mizernim sodnim postopkom zoper konkretne osebe s popolno odsotnostjo kakršnih koli dokazov slovenija stopa v čas lova na čarovnice in ga celo prekaša, kot ga je prekašala s svojimi političnimi montiranimi procesi zoper nedolžne med in po drugi svetovni vojni.
    Vendar tokrat ne ostaja na istem nivoju. Očitno si upa še več.
    Ali pa jo v tako brezglavo početje sili resnična agonija tega tako izprijenega totalitarnega režima; se pravi, da jih pesti popolna odsotnost moči argumenta, kar jih sili v totalno brezumje. Potem se lahko nadejamo, da jih bo že v bližnji prihodnosti odnesel zgodovinski val, ki jih bo odplavil na smetišče zgodovine, kamor komunizem z vso svojo uničevalno mašinerijo tudi spada.
    In sam Bog se jih usmili. Molimo za rešitev vsaj njihovih duš.

Comments are closed.