Sadovi zakona o prikritih moriščih in grobiščih
V šestih na novo izkopanih globinskih metrih jaška v rudniku Huda jama posmrtni ostanki 625 žrtev, iz grobišča Košnica pri Celju 306 (zelo verjetno hrvaških) žrtev, iz grobišča Koželj pri Velenju 51 žrtev, iz grobišča Bukovec pri Velikih Laščah 11 romskih žrtev, še nekaj žrtev z drugih lokacij – skupaj torej več kot tisoč izkopanih žrtev je le eden izmed podatkov, ki kažejo na prelomnost leta 2016 pri slovenskem soočanju z resnico prikritih morišč in grobišč. Podatek je bil predstavljen na tiskovni konferenci (v torek, 15. novembra), na kateri so člani vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč predsednik dr. Jože Dežman, zgodovinar dr. Mitja Ferenc in kriminalist Pavel Jamnik ter tajnik komisije, ki deluje »pod streho« ministrstva za gospodarski razvoj, Franci Stanonik, predstavili sadove letošnjega dela, zgoščenega predvsem v obdobje avgust–november.
Zakon, ki je prebil blokado
Zakaj prelomnost? Splošno je znano, kaj se je na tem področju dogajalo po odprtju Hude jame marca 2009 – nič. Vladna komisija je namreč pri ministrstvu za delo, pristojnem za vojna grobišča, doživela blokado, ki je onemogočala kakršne koli konkretne dejavnosti pri evidentiranju, sondiranju in urejanju grobišč, prekopavanju in identifikaciji njihovih žrtev, vpisovanju morišč in grobišč v ustrezen register.
Da bi vendarle prebili to blokado, ki se je na trenutke zdela celo bolj nepredirna kot vse pregrade v rovu sv. Barbare, so bili prav člani komisije (Ferenc, Jamnik) tisti, ki so bistveno (so)oblikovali zakon, posebej posvečen prikritim grobiščem. Njegova uveljavitev je komisiji za grobišča po nekaj letih zamrznitve vendarle »razvezala roke«, prenos pristojnosti za prikrita grobišča na ministrstvo za gospodarski razvoj pa ji je prinesel primeren logistični in finančni domicil (letošnji in predvidoma tudi prihodnji proračun za delo komisije namenja 500.000 evrov).
Šele tako je lahko po skoraj sedmih letih zastoja nastal ambiciozen letni program dela, ki se prav ta čas zaključuje in je med drugim obsegal nadaljevanje sistematičnega evidentiranja grobišč, potrjevanje (sondiranje) 45 že evidentiranih grobišč, sanitarni iznos vidnih ostankov žrtev iz 15 kraških brezen, že omenjene prekope žrtev, vračanje 60 potrjenih morišč in grobišč v javni spomin z ustrezno ureditvijo in situ (ograja, križ z osnovnimi podatki, prostor za cvetje in sveče, usmerjevalne table …), skorajšnjo vzpostavitev spletne strani, ki bo razgrnila zemljevid morišč in grobišč z vsemi podatki, potrebnimi za orientacijo v naravi, ter ponudila vpogled v poročila o njihovem raziskovanju (delno je to mogoče že dalj časa na spletni strani www.geopedia.si).
Intenzivno delo, s katerim skuša komisija po besedah dr. Ferenca, kolikor je le mogoče, »nadomestiti civilizacijski manko« zadnjih let, odpira realna pričakovanja, da bo v naslednjih desetih letih ob podobnem tempu to področje v veliki meri raziskano in urejeno. Za ponazoritev opravljenega/nedokončanega dela: od več kot 600 evidentiranih grobišč jih je bilo od začetka demokratizacije do danes s terenskimi raziskavami potrjenih 180, iz 96 so bili delno ali v celoti izneseni posmrtni ostanki, primerno urejeno pa jih je zelo malo in so večinoma na območju Kočevskega roga.
(Pre)velika pričakovanja
Preboj pri večplastnem razpiranju prikritih grobišč je pričakovano sprožil različne javne odzive: od negativnih zavračanj do prevelikih pričakovanj. Slednja so povezana tudi z vprašanjem identifikacije žrtev. Ker tej temi v tokratnem Slovenskem času namenjamo poseben prispevek, omenimo le nekaj ključnih poudarkov, ki jih je predstavil kriminalist Pavel Jamnik in so povezani z velikimi pričakovanji od genetskih analiz.
Več lahko preberete na druzina.si.
