B. Štefanič, Družina: Morda zbledele, a zlate črke

3

Inštitut Jožeta Pučnika je v sodelovanju s poslansko pisano evropskega poslanca dr. Milana Zvera v dvorani Slovenske matice v Ljubljani priredil pogovorni večer ob 25. obletnici ustanovitve Demosa – demokratične opozicije Slovenije, ki je po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 prevzela izvršno oblast in tako odprla možnost za slovensko osamosvojitev in (vsaj delno) demokratizacijo.

Razprava, ki sta jo uvedla zgodovinarja dr. Andreja Valič Zver in dr. Drago Friš, je pokazala, da vloga Demosa v marsičem ostaja siva lisa slovenskega zgodovinskega spomina. Resda je bilo o Demosu že napisanih nekaj poglobljenih strokovnih knjig, med njimi ima posebno mesto knjižna izdaja doktorske razprave dr. Andreje Valič Zver, a prav te knjige po svoje simbolizirajo, kako je ta tematika potiskana na obrobje. Dr. Valičeva je pri pisanju doktorske naloge, pri kateri je izhajala iz teze, da je bil Demos najpomembnejši osamosvojitveni in demokratizacijski dejavnik, naletela na velike ovire. Na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer je začela z doktorskim študijem, so želeli njeno tezo v veliki meri prekucniti in kot skorajda enakovredne dejavnike vsiliti, če malce karikiramo, anekdote tipa »Edvard Kardelj se je na smrtni postelji zavzemal za samostojno Slovenijo« in »demokratizirana komunistična partija je vsaj enako, če ne celo bolj zaslužna za slovensko osamosvojitev«. Ker na take teze v zavezanosti zgodovinski resnici, podprti z viri, ni mogla pristati, ji ni preostalo drugega, kot da poišče drugega mentorja na drugi fakulteti. Tako je doktorirala na Filozofski fakulteti v Mariboru pod mentorstvom dr. Draga Friša. Razpravi o Demosu pa se ni zgodila le študijska blokada, temveč tudi strokovna ignoranca. Ob njej se (namenoma?) ni razvila nobena odmevnejša razprava.

Da se razpravni prostor o tej tematiki, kolikor ga je bilo v preteklosti, pravzaprav še dodatno oži, je ponazoril dr. Drago Friš. Po prvem simpoziju, prirejenem ob 10. obletnici osamosvojitve, so še sodelovali poznavalci z vseh, če smemo tako zapisati, nazorskih in tudi političnih vetrov, z vsako naslednjo obletnico pa so bile razmere drugačne. V delu strokovne javnosti je začela prevladovati težnja, da bi osamosvojitvene dogodke umeščali v zelo raztegnjen časovni okvir, ki bi segal od leta 1848 do rahljanja partijskih okvirov, kar bi omogočalo takšne (zlasti politološke) interpretacije, ki bi se odmikale od resničnosti – torej preverljive ključne vloge Demosa. Ustanovitev Demosa 27. novembra 1989 (sporazum je bil podpisan 4. decembra in nekaj dni pozneje objavljen) je zato zanj eden najpomembnejših dogodkov, ki bo, četudi se zdijo danes malce zbledele, v narodovo zgodovino ostal zapisan z zlatimi črkami.

Več lahko preberete na strani Družine.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


3 KOMENTARJI

  1. Nastajanje doktorske razprave dr.Andreje Valič Zver je dober vzorec tega,kako se poustvarja in potvarja (ne le)Slovenska uradna “zgodovina”.Še malo pa bo skorajda celotni nekdanji Demos za Slovenskega “osamosvojitelja” povzdignil ne le Milana Kučana-mogoče sta se že s Peterletom na Forumu kaj menila o tem- ampak kar komunizem in npr.Borisa Kidriča,katerega kamniti kolos -zelo priročno-še kar vlada Ljubljanski panorami.

  2. Ne strinjam se s prejšnjim komentatorjem, ki skuša omalovaževati pozitivna prizadevanja, ki so namenjena spoštovanju osamosvojitvenim slovenskim ciljem in lastni državi, kar je bil 1000 letni nedosegljiv sen naših prednikov.

Comments are closed.