B. Štefanič, Družina: Le tihi kristjani so dobri kristjani?!

22
227

Pomenljiva karikatura Damijana Stepančiča je objavljena na naslovnici prve letošnje številke revije Cerkev danes, v kateri je osrednji tematski blok (pisci: Branko Cestnik, Zvone Štrubelj, Marjan Turnšek, Matej Kovač, Martin Kmetec; intervju z dr. Martinom Kuglerjem) namenjen vprašanju Kristjanofobija v Evropi.

»Strašenje pred enakopravnostjo« se je glasil naslov na naslovnici ljubljanskega Dnevnika sredi minulega tedna, takoj pod njim pa je kot vir tega strašenja navedel katoliško Cerkev na Slovenskem, ki se je »ponovno aktivno vključila v kampanjo proti izenačitvi pravic raznospolnih in istospolnih parov«. Kot dokaz take »aktivne vključenosti«, ki jo Dnevnik ne le med vrsticami razume kot nekaj izrazito negativnega, je bilo denimo navedeno, da naj bi eden od ljubljanskih župnikov starše otrok, ki hodijo k verouku, v pismu pozval, naj pišejo članom parlamentarnega odbora, pristojnega za družinsko področje, in jim izrazijo nestrinjanje z redefinicijo zakonske zveze iz zveze moškega in ženske v zvezo dveh oseb. Župnik je v pismu katoličane svoje župnije tudi pozval k poslušanju oddaje Za življenje na Radiu Ognjišče, v kateri je dr. Tadej Strehovec, generalni tajnik Slovenske škofovske konference in predsednik njene Komisije Pravičnost in mir, predstavil argumente proti radikalnemu spreminjanju družinske zakonodaje in prav tako pozval katoličane, naj kot aktivni državljani vstopijo v javno razpravo o tej pomembni tematiki, stopijo v stik s poslanci državnega zbora, skušajo vplivati na njihovo odločitev …
Znova naplavljeni predsodki

Vihar okoli rokohitrskega spreminjanja družinske zakonodaje je torej znova naplavil na površje že tolikokrat videne in medijsko potencirane predsodke o tem, da bi morali imeti katoličani pri predstavljanju svojih pogledov na širša družbena vprašanja zelo omejen oziroma celo nikakršen javni domet. Izražanje stališč, utemeljenih v krščanskem pogledu na človeka, družino in družbo, je za mnoge v Sloveniji eden »naglavnih grehov« proti politični korektnosti, zato so zanje le tihi kristjani dobri kristjani, tisti med njimi, ki ne upoštevajo nareka naprednjaškega duha časa, pa hitro obveljajo za »katolibane« (kristjanofobni izraz, ki smo ga nekoč lahko prebrali prav v Dnevniku).

Podoben zaplet je sprožil, če ostajamo le med dogodki minulega tedna, tudi komentar, objavljen na spletni strani Nove Slovenije – krščanskih demokratov. Članica stranke Irena Vadnjal je v njem predstavila svoj pogled na nujnost varovanja zakonske zveze kot zveze moža in žene, pri čemer je posegla tudi po svetopisemskih in naravnopravnih argumentih.

Omenimo le en navedek: »Ko iz svojega življenja odstraniš Boga, odstraniš tudi vse moralne zakone, ki temeljijo na naravnem zakonu. Nenadoma nastane prazen prostor, v katerem se v neskončne globine odpira človekova domišljija z vsemi neobvladanimi strastmi. Vsa dejanja, za katera pri Bogu ni bilo prostora, postanejo človekov oklep. A kljub temu človek tudi za svoja slaba dejanja potrebuje sprejetost in potrditev v družbi. Zato si prizadeva, da ta dejanja ne bi bila več obsojena, ampak da bi postala družbeno sprejemljiva. Kar pomeni, da mora postaviti temelj teh dejanj. Če ni Boga, če ni morale, če ni naravnega zakona, mora postaviti človeški zakon. Zato si homoseksualni aktivisti prizadevajo, da bi uzakonili svoje nemoralno početje.«

Komentar je sprožil vrsto odmevov o (ne)dopustnosti versko utemeljenega komentiranja na medijski platformi politične stranke, ki ima sicer v svojem naslovu krščanski imenovalec. Tudi v tej razpravi je pri marsikom prevladovalo prepričanje, da v imenu liberalnosti (!) ni korektno javnosti »vsiljevati« verskih pogledov, saj naj bi ti ostajali omejeni le na zasebnost. Liberalno je torej dopustiti tako rekoč vsa, tudi zelo ostro nastrojena stališča, razen krščanskih, še določneje katoliških.

Ustrahovalno izrivanje na obrobje

Kaj je namen takih medvrstičnih in tudi izrecnih pozivov k utišanju katoliškega glasu v javnih razpravah? Gre za obliko ustrahovanja, ki želi pod krinko zavzemanja za laično in sekularno družbo doseči (samo)izolacijo katoliškega občestva in razvrednotenje stališč, utemeljenih v družbenem nauku Cerkve, na raven brezpredmetne obrobnosti, ki se je je mogoče znebiti kot prhljaja z ramen. Opozarjanje, da gre pri tem za diskriminatorno ravnanje, ki krši načelo svobode govora, pa njegovi nosilci na hitro odpravijo s trditvijo, češ, kristjani so večina, večina pa, tudi če je prisilno utišana in hkrati tarča nesorazmernih kritik, nikoli ne more biti diskriminirana.

Takšno potiskanje na družbeni rob (in tudi čezenj) seveda ni le slovenska značilnost, temveč širok evropski pojav.

Več lahko preberete v Družini.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


22 KOMENTARJI

  1. Istočasno ateisti arogantno trdijo, da smo kristjani danes že manjšina, po drugi strani, ko je treba pa zganjati nestrpnost in sovraštvo – pa trdijo, da smo večina.

    • Res, uboga uboga ga.Vadnjal, ki samo želijo graditi politiko na načelih kot »Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.«.

      Nekako mi ni jasno, kako se kristjani naježijo, če kdo samo opozori, da mogoče ni najboljša ideja da se na podlagi verskih knjig pišejo zakoni, po drugi strani so pa vsi prepričani, da bodo čez par desetletij Evropo prevzeli muslimani (ki jim sekularizem ni ravno jasen pojem).

      • Hadrijan, tvoje minimiziranje nestrpnosti do krščanstva ne more spremeniti dejstva, da je to še vedno nestrpnost.

        Moji verski argumenti so ravno tako legitimni kot tvoji verski argumenti.

        Vsak ima pravico razmišljati po svoje.

        Konec koncev še precej današnjih zakonov temelji na 10 božjih zapovedih… Ki so verske narave.

        • Hej, če hoče neka stranka zgraditi svojo politiko na stari zavezi nimam nič proti temu, sami si kopljejo politični grob.

          Ne ubijaj, ne kradi, ne krivo pričaj so verske narave? Daj no, če bi bilo to res, bi človeška rasa že zdavnaj izumrla preden so Izraelci dobili svojih 10 zapovedi.

  2. Je bilo res potrebno komentar (= osebno mnenje pisca = svoboda govora oz. pisanja) v imenu “strpnosti” odstraniti s spletnega mesta krščanske stranke? Jaz to razumem kot nepotrebno pomanjkanje samozavesti in pokončnosti. V imenu nesvobode za vse oz. svobode samo za nekatere? A lahko samo ateisti razlagajo svoja stališča? Tudi če jim kristjani nasprotujemo?

  3. Svoj pogled je vadnjalova podkrepila z velik opreveč znanim citatom iz biblije “…. naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.”
    Meni se zdi noro, da ima sploh še službo in da ni že v zaporu. Za tako direkten primer sovražnega govora in podpihovanja k nasilju – da človek kar obnemi.
    In si mislim, ah, pač lapsus, saj se ni čisto zavedala kaj piše.
    In potem obenim drugič, ravnokar pred poptv, ko se podpredsednica stranke dimicova sploh in niti malo ne distancira od te izjave. Niti toliko se ne more zlagati, da bi rekla “oh saj ni bilo tako mišljeno”. Čisto nič (na koncu le izusti nek dvoumen papežev citat) …

    …ampak vam je pač dovoljeno vse, kajne. pa saj je samo citat. pa saj je samo beseda. kajne? …

    Drug eksperiment sem na tej strani izvedel danes sam, ko sem prilepil štiri povezave do pretepanj in usmrtitve homoseksualcev.
    NIHČE (NITI EN!!!) od vas petih kristjanov, ki tule komentirate, se ni niti malo zgrozil ali vsaj malo obsodil takšnega ravnanja…

    In bolj ko vas poslušam, berem in gledam, priznam, bolj me postaja resnično strah, da si vi resnično želite krvi.

    Tako da, ja, včasih se res zdi, da so le tihi kristjani dobri. Ker prepogosto, ko kaj rečejo iz njih vre sovraštvo.

    (da ne bo prehudo zvenelo, še vedno vem (no upam), da je večina kristjanov miroljubna in “obdeluje svoj vrt”, problem pa je, ker so ravno tisti, najbolj sovražni najglasnejši)

    • Gospod Obveznoime … na tej strani pa že niste izvedli nobenega eksperimenta … ampak nič ne de, pomembno je le, da ste kristjane oblatili! Se vam taka nestrpnost pogosto dogaja?

      • kot sem napisal – med komentarje sem prilepil štiri povezave, do grozot, ki se dandanes dogajajo homoseksualcem po svetu. pri nikomr od komentatorjev se ni zbudidolo toliko človečnosti, da bi vsaj malo pokritiziral ravnanje.

        zanimivo, tudi vi ste se zapičili v “blatenje” kristjanov – čeprav vas izzivam – pokažite mi neresnico v mojem komentarju! – ne moti pa vas “poziv k prelivanju krvi”, ki ga je v svojem mnenju zapisala vadnjova.

        zagotavljam pa vam, da je moja nestrpnost le odgovor na nestrpnosti, ki jih tu (ali kje drugje) berem, slišim in vidim.

        • Aha … in kje na tej strani so te vaše povezave??? Ali vam še kakšen predmet kar tako izgine? Se vam to pogosto dogaja?

    • Ker pričakujete…
      Če je v navedenih linkih to, kar ste zapisali, da je (ni mi potrebno gledati, brati…), je skrajno grdo, nedopustno, kaznivo. Iz krščanskega vidika pa tudi grešno. In to velja za vse, ne samo v navedenih primerih. Tudi v Auschwitz mi ni treba iti in se popolnoma ne strinjam z dogajanjem tam.
      Pa vendar se popolnoma strinjam z g. B. Štefaničem oz. z zapisanim zgoraj. Pa z g. B. Cestnikom in s Katy Faust…
      https://iskreni.net/druzba/druzina-v-druzbi/165691-ko-custva-odraslih-poteptajo-pravice-otrok.html
      Za otroka gre! Za osebo, ki bo nekoč odrasel kot smo mi. Ki naravno, psihološko gledano v svojem razvoju potrebuje oba lika, moškega in ženskega. Lahko tudi ženskega in moškega. A lahko za trenutek nehamo misliti nase in pomislimo na nebogljeno dete. Kdo sem jaz kot odrasli? Samo sebe dam na razpolago. Ni pa moja lastnina. Je dar.
      Z istim komentarjem se lahko podpišem tudi pod prispevek g. R Čakša.

      • …sicer sem malo izsilil vaše priznanje, da so to obsojanja vredne zadeve, ampak vseeno hvala – vsaj nekdo, ki še ima malo srca tu gor….


        Glede “za otroka” gre – pa je žal res večalimanj zgolj manipulacija (v politki se uporablja, poleg “anti-terorizma”, kadar se želijo sprejeti za ljudstvo slabi zakoni) … Mislim, da je bilo že velikokrat obrazloženo, da ni tako hudo.
        Malo pa seveda tudi razumem vaš strah, ki pa ni najbolj utemeljen.

        • Z vami očitno ni možna nikakršna argumentacija. Ni čudno, da se vam godi kot se vam. Z linki vred.
          Ne morete kvariti mladine in otrok. Niti za ceno kakršnihkoli pravic.

          • in tudi mene veseli, dragi zdravko, da vas musliji pobijajo. (se prijetno sliši ane?)

            Zgodba Katy Faust pa je vseeno “kontroverzna” – če bi, zdravko, jo prebral, bi opazil, da so se njeni hetero starši ločili, ko je bila stara 10 let in je šele potem dobila homo starše.

            Res misliš, da obstaja katerikoli otrok, ki ga ločitev staršev NE bi prizadela? In res misliš, da bi kdorkoli bi potem prišel na očetovo mesto, lahko res zamenjal očeta?
            Torej to ni zgodba o homoseksualnih starših, temveč zgodba o ločitvi.

          • alojz, da se ne boš preveč matral s prebiranjem celotnega članka:
            Citiram ga. Katy Faust: “Po tem, ko sta se starša pri njenih 10 letih ločila, je živela z mamo in njeno novo partnerico.”

            Torej, da povzamem, do njenega 10. leta je živela pri hetero starših! Potem sta se ločila. Torej je to veliko bolj zgodba o travmah po ločitvi, kot o istospolnih starših.
            (in ga najbrž ni otroka na tem svetu, ki ga ločitev staršev ne bi prizadela)

  4. Tudi, če je to zgodba ‘samo’ o ločitvi (Katy Faust)…
    Še vedno, vsaka oseba potrebuje oba vidika moškega in ženskega, evolucijsko gledano. In če se bomo obrnili od narave, se bo ona obrnila nam. V vsakem primeru je potrebno zagotoviti varno okolje. Če to ni več varno, že zavoljo otroka, je bolje iti narazen. Ampak to velja za vsak partnerski odnos, ne samo za zakonsko zvezo, takšno ali drugačno. Noben odnos ni idealen. Ampak je samo toliko, kolikor sem pripravljen/a vanj vložiti.
    Znanstveno gledano je oseba v letih od cca šest do šestnajst let dovzetna za moralo. Se še spomnite kakšni pubertetniki ste bili? Ali ste pripravljeni na družbo, ko lahko vsak z vsakim vse povprek in jih to še učimo? To, da se imata dva rada, je vse lepo in prav, vendar zato ni potrebno vznemirjati in učiti mene ter mojih otrok. Še ena ideologija. Ne, hvala. Človek posnema in išče meje, do recimo osemnajstega leta še posebej. Ljudje pa tudi vse življenje raziskujemo in se učimo. Kar se Janezek nauči, to Janezek zna , sploh v tem občutljivem obdobju. Eden izmed pregovorov s katerim se celo strinjam. Saj se zagotovo ne strinjam z: Uči se, da ti ne bo treba delati.
    Zakone sprejemamo ljudje zato, da opravičimo svoja dejanja. Čemu je potrebno to storiti na račun drugega? Čemu je potrebno povoziti ‘večino’, ki ji ‘tradicionalna’ družina nekaj pomeni. Čemu je potrebno nekomu vzeti, kar mu je sveto? Le tihi kristjani so dobri kristjani?!
    »Delu politikov, ki so sprožili zadnjo akcijo, ni šlo samo za to, da istospolnim izboljšajo pravni položaj, ker o tem se je v celoti strinjala tudi desna politika. Tudi jim ni šlo za to, da ti pridobijo nekaj svetega, ker niti ne vejo, kaj je to in kaj bi s tem počeli.« Ž. Turk
    Čemu se moramo vedno znova razdvajat? Kaj nimamo dovolj preteklosti? In ko bi morali stopiti skupaj, da vsaj ekonomsko gledano, rešujemo/rešimo to našo ljubo Slovenijo.
    Ljudje se bomo imeli radi z zakonom ali brez, starši so pa še vedno brez služb in otroci lačni. Ja, tudi v Sloveniji. Ali bomo izšli iz tega skregani ali malo bolj prijatelji?
    Z istim komentarjem se lahko podpišem tudi pod prispevek g. Ž. Turka.

    • In vsak otrok brezskrbi dobi oba vidika – moškega in ženskega (saj niso vendar zaprti doma), ker smo družbena bitja in so tu dedki, strici, učitelji, vzgojitelji, trenerji,…

      V “starih dobrih časih”, na katere se sklicujete s “tradicijo” bi zelo težko rekli, da so otroci imeli kaj od očeta (razen, da jih je vsaketoko pretepel). Sigurno pa ne očeta, ki bi bil kaj veliko prisoten. Še manj pri vzgoji in ljubezni, pa so ljudje vseeno odrasli (ok, se strinjam, taka vzgoja ima še dandanes posledice na slovenstvu).

      In, se strinjam, kar se janezek nauči v otroštvu… In zato je potrebno, da starši svoje otroke naučijo spoštovanja, strpnosti, želje po znanju… Pa ne bo nikakršnih evlikih problemov.

      Moj pogled pa je pravzaprav nasproten, da je “vaš tabor” tisti, ki razdvaja. Kot že omenjeno ta zakon, ne glede na to koliko se zdaj derejo nekateri, na večino vas ne bo vplival (razen na tiste, katerih otroci bodo ponesreči homoseksualni)

      In vas ne vidim nikoli tako zagretih za odpravo družbenih krivic in revščine, kot je mobilizirana zagretost proti homoseksualnosti (že prejšnji referendum je to dokazal – in po prejšnjem zakoniku NI bilo možnosti posvojitve in NI se imenovaloa poroka – skratka obeh zadev, za katere se sedaj razglaša, da sta problematični … upam, da že na podlagi tega vidite, da ni tako črnobela situacija?)

      In, evolucijko gledano, je za otroke NAJpomembnejša (in po maslowi piramidi, če želite) življenjsko ohranitevna (torej materialne) plat (se pravi NE-revščina), šele potem pride vse ostalo. Od lakote hirajoči otrok, v strganih oblekah, v mrzlem domu – ne bo “dobro odrasel” ne glede na to, kako krščanski so njegovi hetero starši—>
      PA nikjer ne vidim nikogar, ki bi mahal s transparenti da bi bilo potrebno revežem vzet otroke – ker jim dokazano škodijo?

      • Ne strinjam se z nobeno tradicijo, ideologijo, ki ne zagotavlja varnosti. Odkloni so v vsakem odnosu. Žal. Čemu je treba vse odklone ‘dobrih starih časov’ omenjati. Ravno toliko se ne strinjam z njimi kot z vsemi vašimi posnetki.
        Govorila sem o ‘tradicionalni’ v narekovajih. In niso vsi odnosi, družine slabi. Največkrat so dobri. Mi je žal, če ima kdo slabo izkušnjo, a to se ne bi smelo dogajati. Se pa brusimo, ljubimo in odpuščamo.
        Vsaka vzgoja ali pomanjkanje le-te pusti posledice na narodu ali pač že na posameznem človeku. In kaj smo se naučili? Zgleda, da nič ali pač? Otrok je dovzetnejši kot odrasli, ki prebavimo večerjo ob grozljivih posnetkih.
        Ste mogoče česa naučili svojega otroka? Vse, kar se je naučil, se je naučil sam. Če mu dam v roke nož, mu pokažem, kako se dela z njimi. Enako velja s spoštovanjem, strpnostjo, z ljubeznijo… Z zgledom naredimo največ. Če je otrok zrasel ob starših kadilcih, še ne pomeni, da bo kadil kot ‘turek’. Je pa potrebno veliko več napora, po Maslowi piramidi navzgor. Učimo se od otroka.
        Ali ste pripravljeni na družbo, ko lahko vsak z vsakim vse povprek in jih to še učimo? To, da se imata dva rada, je vse lepo in prav, vendar zato ni potrebno vznemirjati in učiti mene ter mojih otrok. Še ena ideologija. Ne, hvala.
        In če se zbere večje število ljudi (nekaj X 100), mi jih ni potrebno takoj napasti, četudi se ne strinjam z njimi.
        Se še spomnimo, naslova pod katerim pišemo? Pod katerem imenovalcu se srečamo? Svoboda je do svobode drugega.
        Ste kdaj pogledali otroka v oči, ki nič nima, vi pa ste imeli polna usta?
        Za sočloveka, po izkušnjah, dajo/damo največ tisti, ki nič nimajo ali imajo zelo malo. Otroke je pa vseeno potrebno imeti odgovorno. Tudi papež Frančišek je tako rekel na Filipinih, če že hočete.
        In kolega, za katerega vsi vemo, da je istospolno usmerjen, se je še pred menoj podpisal pod pobudo za razpis referenduma. Še enega. In spet bo šlo 0,5mio € za nekaj, ker se ne znamo strpno, ne znamo spoštljivo pogovarjati, ker se znamo žaliti in pametovati. Ker si znamo samo krasti igrače iz peskovnika in jih uničevati. Kar se Janezek nauči, to Janezek zna. To, kar smo dobili v primarni družini. Celo življenje si ližemo rane in iščemo približke. Kolega, ki kljub svoji usmeritvi, načinu življenja, ve kaj je prav. In se spoštujeva v svoji različnosti in se imava rada. In se pogovarjava.

        • Vam verjamem, da niste za take vrste “tradicijo” kot je bila na slovenskem še slabih 100 let nazaj. Vam to resnično verjamem – se že iz vašega pisanja vidi, da ste strpni in znate tvoriti misli in se izražati.

          Jaz vseeno mislim, da je, kot je to pogosto, problem Beseda. Namreč zagovorniki proti (oz. “za otroka gre” se sklicujejo na zgodovino in tradicijo (in cel narod pritegne zraven, sevede, saj gre za tisočletja staro tradicijo slovenstva) – ki pa je, kot smo ugotovili, romantizirana fikcija. In zato je malo bizarno, da se sklicujemo na nekaj, kar v resnici ni obstajalo na tak način, kot ga sedaj želijo prikazati (te “dobre stare čase”)

          Podoben “problem besede” se tukaj zopet pojavi z besedo družina. Nekomu beseda pomeni nekaj drugega kar nekomu drugemu. (to je pogosto problem Besede . zato tudi pravo ne deluje tako kot bi želeli. kaj šele biblije.)
          In če jaz pojmujem družino drugače kot jo vi – kaj sem s tem vzel vam?

          Glede vzgoje otrok v homoseskualnih (in drugačnih) družinah že kar precej let potekajo raziskave – in zaenkrat ni videti, da bi ti otroci zelo odstopali od povprečja. Seveda se pa strinjam pa bo potrebno še precej raziskovanja.
          Je pa očitno, da homoseksualni starši ne vzgojijo homoseksualnih otrok skoraj nič več kot “normalne” družine.

          Hočmoalnočmo pa je dejstvo, da take družine že obstajajo. Tudi pri nas, da ne bo pomote. In ta zakon bi najprej uredil njihova razmerja in pravice (in dolžnostih njihovih staršev). Ne bo se pojutrišnem kar naenkrat pojavilo tisoče in tisoče otrok istospolnim partnerjem.

          (mimogrede ne gre za 0,5miljonov ampak za 4 miljone stran vrženega denarja. da o času sploh ne govorimo)

          • Tukaj ne gre za nobeno romantizirano fikcijo, ampak za dejstvo.

            O vplivu vzgoje, ne moreš preverjati 10 letnega otroka, ampak šele takrat, ko otrok odraste.

            Tukaj se pa že zgodijo pričevanja – in kakšna je reakcija – proglasijo jih za homofobe.

            Morda je pa še večji problem, če so homoseksualni starši, otroci pa heteroseksualni. Morda se srečajo s problemom, ker se niso učili od staršev.

            To ne bo stran vržen denar. Stran vržen denar je slab zakon.

  5. dejstvo? in kakšna so ta dejstva? mi poveš kako so zgledali odnosi v slovenski družini pred 100 leti? in kako se je ravnalo z otroki in koliko je bil oče prisoten?

    seveda ni govora o raziskavah kako se 10 letniki počutijo… trenuto res krožijo, če se ne motim, 4 taka pričevanja, priznam, da se vsem štirim nisem še posvetil, za dva smo pa že ugotovili, da gre za otroka iz razpadlih družin.
    (če ti najdem 100.000 žalostnih zgodb otrok, ki so bili zanemarjani in slabo vzgojeni v hetero družinah – boš potem proti takim družinam?

    obstajajo dobri in slabi starši. najpomembneje je za otroka stabilnost in ne-revščina

    in otročki iz homo družin odrastejo, veš, tudi v hetero seksualce, pa s tem niamjo problemov (kako zaboga se pa znajdejo homoseksuačci v homozvezah, če so jih pa vzgajal strejti?)

    link do izpovedi malo srečnejših družin.
    http://www.huffingtonpost.com/2014/12/12/lgbt-children-parents_n_6315654.html


    že prej pripopal tele linke, ampak jih bom še enkrat, vem pa da jih ne boš pogledal, kaj šele malo prebral

    http://www.apa.org/news/press/response/gay-parents.aspx

    http://pediatrics.aappublications.org/content/early/2013/03/18/peds.2013-0377

    http://journalistsresource.org/studies/society/gender-society/same-sex-marriage-children-well-being-research-roundup

    https://www.nllfs.org/

    članki z linki:
    http://www.washingtonpost.com/news/morning-mix/wp/2014/07/07/children-of-same-sex-couples-are-happier-and-healthier-than-peers-research-shows/

    http://www.bu.edu/today/2013/gay-parents-as-good-as-straight-ones/

    http://www.washingtonpost.com/national/health-science/social-science-struggles-with-the-effects-of-same-sex-parenting-on-children/2013/03/26/a6fa50ca-9655-11e2-8b4e-0b56f26f28de_story.html

    http://www.bu.edu/today/2013/gay-parents-as-good-as-straight-ones/

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite