Dr. Drago Ocvirk o evropskem soočanju z islamom
Svet katoliških laikov Slovenije je enega svojih pogovornih dogodkov (četrtek, 20. aprila, v svojih prostorih na ljubljanskem Rakovniku) namenil razpravi o islamu v Evropi in kot predavatelja povabil upokojenega profesorja Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Draga K. Ocvirka.
Trije valovi islama
Dr. Ocvirk je (v duhu Spinozove modrosti ne zasmehovati, ne tarnati, ne preklinjati, temveč razumeti) razgrnil široko historično in aktualno paleto evropskega in tudi slovenskega soočanja z islamom. V zgodovinski perspektivi lahko govorimo o treh valovih tega srečevanja. Prvi val je povezan s širjenjem arabskega (omajatskega oziroma abasidskega) imperija, ki se je raztezal od Inda do Atlantika. Svet, ki ga je zasedel ta imperij, je bil v veliki večini prvotno krščanski, saj je bil večji del krščanskega življa takrat v vzhodnem Sredozemlju; v 8. stoletju pa pridejo muslimani tudi na evropska tla Iberskega polotoka. Križarske vojne so po besedah dr. Ocvirka le zapozneli odziv na to velikansko zavzetje dveh tretjin tedanjega krščanskega sveta – gre torej dejansko za rekonkvisto, poskus vnovične pridobitve nekdanjega, ki pa je bil neuspešen. Križarske vojne zato za muslimane do srede 19. stoletja niso pomenile nič drugega kot še eno zmago nad neverniki, šele pozneje so iz njih – ob obilni podpori levičarskih krogov in njihove diskreditacije Zahoda – iz te zgodbe naredili to, kar se danes vrisuje v večinski zgodovinski spomin.
Če je bil prvi val islama, ki je pljusnil v Evropo, arabski, je bil drugi otomanski, turški, in se kaže v zavzetju Balkana, deloma Kavkaza. Ob tem velja spomniti tudi na svojevrstno notranjo dinamiko obeh valov, ki se kaže v napetostih med Arabci in Turki. Če namreč Arabec koga bolj sovraži kot Evropejca, je to Turek; in če Turek koga bolj prezira kot Evropejca, je to Arabec; spoznanje, ki ga je treba upoštevati, saj ponazarja tudi sedanje stanje nasilnih napetosti, ki vladajo znotraj sunitskega islama, ki je bil predmet pogovornega večera z dr. Ocvirkom.
Tretji islamski val, ki zaliva Evropo, pa je tisti, s katerim se ob množičnih migracijah srečujemo od množičnega prihoda muslimanske delovne sile v nekdanje kolonialne centre do danes – a ta val bolj kot navzven Evropo vabi k oziranju v lastno ogledalo, k njej sami, k iskanju odgovora na vprašanja: Kaj je evropska identiteta, kdo smo mi sami, kaj hočemo za naprej, ali imam kot Evropejci še kaj, kar bi lahko dali človeštvu?
Več: Družina (še dva sklopa: Slovenci in islam; »Podanašnjenje« islama?)
