B. Štefanič, Družina: Čas kulturne delitve

2

Civilnodružbena pobuda Prebudimo Slovenijo po odmevnem zboru kristjanov in ljudi dobre volje oktobra lani na Otočcu nadaljuje s prirejanjem srečanj, na katerih ugledni predavatelji jasnijo miselna obzorja v času, za katerega so značilne nejasnost, idejna zmeda, negotovost …

Levo-desna delitev

Prva razjasnjevanju pojmov, s katerimi se sicer v javnem prostoru stalno srečujemo, je bilo na srečanju pobude v Zavodu sv. Stanislava v soboto, 9. januarja, namenjeno pregledno predavanje dr. Antona Stresa. Naslovno vprašanje Kaj je levo in kaj desno od krščanstva? je rektorju Katoliškega inštituta in dekanu Fakultete za poslovne vede služilo za izhodišče razmisleka o zgodovini in sedanjih pojavnih oblikah znane delitve na levico in desnico.

Korenine te delitve sedajo v čas francoske revolucije in versajske ustavodajne skupščine jeseni 1789, ko so desno od predsednika sedeli zagovorniki kraljeve pravice do veta (plemstvo in duhovščina), levo pa njeni nasprotniki (revolucionarno meščanstvo). Ta politična delitev na konservativno desnico, ki poudarja izročilo, trajne vrednote, avtoriteto, oblast, državno skupnost, narodno in kulturno identičnost, zakonitost, red, stanovske dolžnosti, podedovano lastnino, ter na liberalno levico, ki zagovarja spremembe, enakost vseh, kozmopolitizem, vrednost posameznika, njegovih političnih in državljanskih pravic in svoboščin, pridobljeno zasebno lastnino, se je pozneje preslikala tudi v druge države (npr. Velika Britanija, ZDA) in je veljala do sredine 19. stoletja.

Z industrializacijo se na odru pojavi nov igralec – delavstvo, ki se vedno bolj zaveda samega sebe ter začenja boj za enakopravnost in socialno pravičnost in tako prevzame vlogo nekdaj revolucionarnega meščanstva, ki si je že izborilo enakopravnost. Delavstvo v utemeljevanju svojih zahtev postopoma kot svojo prevzame Marxovo idelogijo »znanstvenega materializma«, z njegovo vero v zgodovinsko nujnost socialistične revolucije. Vzpostavi se nova delitev, ki ni več le politična, temveč širše družbena. Kapitalistični desnici, ki zagovarja reforme, nacionalno državo, idejni pluralizem, individualizem, tržno gospodarstvo …, stoji nasproti proletarska levica, ki zagovarja nasilne spremembe, internacionalizem, ateizem, kolektivizem, plansko gospodarstvo …, vse to pa gradi na izključujoči uradni ideologiji – humusu totalitarizma.

Na tej točki je dr. Stres opozoril na družbeni nauk Cerkve, ki skuša od konca 19. stoletja s poudarjanjem personalizma, solidarnosti, subsidiarnosti preseči nasprotje med levico in desnico. Zakaj to opozorilo na katoliško Cerkev? Ker ima ta posebno vlogo v tretji pojavni obliki revolucije. Po politični in družbeni smo namreč danes priče kulturni revoluciji. Neomarksistična levica, kot se je oblikovala zlasti v krogu t. i. Frank­furtske šole in v spregi z ameriškim feminizmom, je zaostrila nasprotja na področju temeljnih vrednot, prepričanj, kulture, običajev. »Fronto osvobajanja« je odprla na vseh ravneh, od družbene do psihološke; med prvimi ustanovami, ki so se zaradi njene domnevne »opresivnosti« znašle pod udarom, pa je družina. Nedavna slovenske referendumska zgodba zato ni nikakršno naključje.

Vzpostavi se nova delitev, v kateri je Cerkev, ki brani družino, življenje in vero v razum, po Stresovih besedah edina družbena sila, ki je enoumna nasprotnica nove levice (na politično desnico se pogosto ni mogoče zanesti, saj je dvoumna in kompromisarska, nikakršna opcija pa ni niti nacionalistična, nasilna in etnocentrična skrajna desnica). Prav zato je Cerkev pri novi levici tako osovražena, eden ključnih novolevičarskih ciljev pa je laicistično izrinjenje (krščanske) vere v območje zgolj zasebnega. V takih razmerah je dr. Stres opozoril na vztrajno zavzemanje za pravico do javnega izražanja vernosti ter na odločilen pomen kulture in izobraževanja, ki jima Cerkev (tudi na Slovenskem) posveča posebno pozornost.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. Od škofa bi bolj jasno opredelitev in kritiko razmer v Sloveniji in Evropi pričakoval. Kritiko “levice” in “desnice”, ki z astronomskimi davki pijeta kri delavnim ljudem in družbo spravljata v socialistično enoumje in revščino.

    Tako pa je škof naredil samo osnovnošolski pregled razvoja levice in desnice na zahodu.

    Kot kleriki, ki najbolj jasno pozna marksizem in komunizem (študiral je to v Franciji) bi bil dolžan še posebno bolj (po Slomšku) opozarjati naše politike, ki so vsi Glih socialisti, na zlo socializma in skupaj s škofom Kamnikom, ki je za doktorat študiral liberalizem, pokazati in odpreti oči, kako narediti družbo v kateri bo čim manj kraje in ropanja.

    Zaenkrat ne v politiki in ne v Cerkvi teh aktualnih stvari nihče ni predstavljal in poučeval ljudi. Zakaj ne? Zelo verjetno, ker imajo vsi isti cilj : fevdalno (socialistično), mafijsko piti kri ustvarjalnim in delovnim v stilu: mi vam mečemo v oči prazne floskule in visoko leteče besede, vi nam pa dajte 2/3 mesečnega zaslužka.

  2. Zanimiv pogled. Predvsem ocena, da je desnica “dvoumna in kompromisarska”, s čimer se zelo strinjam. Manjka nam občutek za svobodo. Še vedno sprejemamo zakone po načelu, da je treba koga za*ebat, namesto da bi zakoni reflektirali svobodo. In kadar desnica pride na plan s čem takim, popolnoma izgubi zaupanje. A to tudi ljudje podpirajo. In v tem je levica veliko bolj spretna in navidez “pravična”. Vse skupaj je pa na nivoju Golega otoka, kjer so zaporniki pravično pretepali nekega drugega ravnotako zapornika. Ta “pravičnost” še vedno sije iz slovenske družbe.

Comments are closed.