B. Siter, DiŽ: Nepozabni trenutki za naju

Foto: diz.si.
Foto: diz.si.

Ste tudi vi preobremenjeni in preutrujeni?
Čutite, da vam zmanjkuje moči, ko jo najbolj potrebujete?
Nujno potrebujete odklop, odmik od delovnega vrveža, malo romantike …?

Vilma in Dani Siter, ustanovitelja in voditelja gibanja Družina in Življenje, pravita: »Zakonci sredi vsakdana pogosto ne najdemo prave moči, časa in volje za temeljit pogovor. Izkušnje kažejo, da je za nego in obnovo dobrega odnosa med možem in ženo nujno potreben odmik od vsakdana, v katerem smo vpreženi v tisoč dejavnosti, ki iz nas posrkajo življenjsko energijo … Zato pri gibanju Družina in Življenje (DiŽ) pripravljamo seminar z naslovom ‘Nepozabni trenutki za naju’, ki deluje po načelu »zakonci – zakoncem«. To je čas, ki za zakonca predstavlja odmik od vsakdanjih obveznosti. Na takšnem seminarju si lahko mož in žena znova napolnita baterije, se znova začutita in pogovorita o stvareh, za katere sredi natrpanega delavnika ni časa«.

Na Temeljnih seminarjih (Njivice na Krku in Rogla), ki smo jih poimenovali Nepozabni trenutki za naju, pari, predavatelji, spregovorijo o: ovirah in pasteh življenja v dvoje, pogovoru med zakoncema, reševanju sporov, Božji môči in vlogi Boga v zakonu, vlogi žene in vlogi moža, intimnosti med zakoncema ter o dediščini, ki jo kot oče in mati zapuščata svojim otrokom.

Foto: diz.si.
Foto: diz.si.

Udeležence vedno najbolj nagovori to, da predavatelji ne »teoretizirajo« in ne idealizirajo odnosa v zakonu, pač pa odkrito spregovorijo o dinamiki življenja v zakonu – tudi o težavah, s katerimi se srečujejo na svoji poti. Po predavanjih sta zakonca povabljena, da se s pomočjo priloženih vprašanj med seboj pogovorita temi, ki sta jo poslušala. Pari, ki doslej niso veliko vlagali v svoj odnos, na seminarjih dobijo novo upanje in novo spoznanje, da je Bog živ in dejaven in je tudi nam, zakoncem, vedno pripravljen pomagati. Višek vsakega seminarja je slovesna sobotna sv. maša, pri kateri pari obnovijo svoje poročne obljube, maši pa sledi romantična večerja ob svečah.

Iz vtisov, ki jih je na novinarki Saški Ocvirk pustil seminar, je nastal naslednji zapis:

»S Temeljnim vikend seminarjem za zakonce sva se srečala kot s kapljico vode. Pade prva, druga … Sčasoma nastane kapnik. Na koncu pa dobimo Postojnsko jamo. Ali kaj podobno fascinantnega.

Vikend seminar za zakonce … Temeljni vikend seminar za zakonce … Kljub temu, da že nekaj let obiskujeva zakonsko skupino, nama je sprva vse skupaj zvenelo nekam tehnično odtujeno. Kot da bi govorili o strokovnem terminu zdravstvene terapije za bolezen, ki je midva – se razume – nimava.

A zamegljena slika se je kar naprej pojavljala na najinem radarju. V obliki letaka, DiŽevega glasila, omembe v pogovoru, fotografije na facebooku. Potem je nekega dne mož mimogrede omenil, češ enkrat bi pa midva tudi šla. In ko je proti jeseni nostalgija po morju spet malo bolj zadišala, sem napisala tisto elektronsko sporočilce. Imate prostor? „Imamo. Pridita,“ je prijazno odpisala Erika. In tako sva se odpeljala. Njivice, here we come 🙂

Organizacija je bila na nivoju, hotel prijeten, morje oktobra romantično, udeležencev veliko. Se nama je zazdelo, kot da sva na pomembnem kongresu. Tema pa sva midva. Ampak brez izpostavljanja, brez stresa, brez kakršnegakoli pritiska.

Z enoletnim malčkom sva bila med tistimi tremi ali štirimi pari, ki vsemu navkljub nismo mogli čisto odklopiti družinskih obveznosti. Prvo predavanje je prineslo uvid v program. Zanimiv, doživet, dovolj provokativen, da se ozreš v svoje odnose in svoje življenje. Pogled na malo sitnega otročička ter predvideno sobotno slovesno večerno mašo in celo slavnostno večerjo pa je skoraj takoj privabil resigniran vzdih staršev, ki se sprijaznijo z dejstvom da smo na dopustu samo spremljevalci otrok.

Prva tolažilna misel je bila, da bova pač prišla še enkrat. Potem pa me je preplavil mir. Po dolgem času sem v mislih vse skupaj izročila Njemu. Ti že veš, kako je prav. Tudi v tem smislu se naju je dotaknil tisti konec tedna. In res – s čudovito varuško in veliko blagoslova od zgoraj nisva bila prikrajšana za nobeno predavanje, noben pogovor, niti za zbranost pri maši ali umirjen trenutek ob večerji.

Foto: diz.si.
Foto: diz.si.

Tisti konec tedna je bil darilo. V prvi vrsti nama kot zakoncema, potem vsakemu posebej kot opomnik, da nisva sama. Opomnik, da s hvaležnostjo gradiva in negujeva najin odnos. Opomnik, da to kar imava, še zdaleč ni samoumevno.

Tistega večera so se najini prsti po osmih letih zakona znova trdneje prepletli, pogled v oči je spet trajal trenutek dlje kot običajno in ko sem se ozrla naokrog, sem za hip opazila vse tiste ljudi …

Z vsakim pogledom, gibom, nasmehom so si možje in žene med seboj izkazovali naklonjenost, edinost, sprejetost. V tisti veliki jedilnici se je prav na vsako mizo kot mačka udobno ugnezdila ljubezen. In ko sem mimogrede ošvrknila še Vilmo in Danija tam nekje v ozadju, me je spreletelo. Z vso skromnostjo in ponižnostjo počneta res velike stvari. Veseliva se novih srečanj …«

Na seminar Nepozabni trenutki za naju se lahko prijavite preko spletne strani www.diz.si, še prej pa si oglejte kratek video: