B. Senegačnik, Slovenski čas: Mar res verjamete?

15

»Mar res verjamete to, kar govorite?« osuplo vpraša Petar Jakovljević svojega stanodajalca Ilijo Čvorovića v filmu Balkanski špijon. Čvorović, nekdanji zapornik na Golem otoku, v paranoičnih blodnjah osumi ekonomskega emigranta Jakovljevića, ki je prišel iz Pariza na poslovni obisk v Beograd, da je zahodni špijon in da je bil poslan v SFRJ z namenom sovražnega delovanja imperialističnih sil zoper ljudsko demokracijo SFRJ. Odločen, da bo kar sam zaščitil državo, vzame stvari v svoje roke: zalezuje ga in ga fotografira, vsako njegovo najbolj običajno srečanje in izjavo interpretira »na ustrezen način«: kot državi sovražno. Na koncu nesrečnega najemnika zapre v klet, kjer ga zaslišuje in mu med krepkimi udarci razloži, kaj je njegova krivda. »Mar res verjamete to …«? vzdihne »špijon«, ko mu postaja jasno, koliko je ura.

Zgornje vprašanje mi pride ničkolikokrat na misel: ko poslušam ugledne analitike družbenega življenja v »merodajnih« medijih, ko berem intervjuje najvišjih političnih funkcionarjev, pogosto tudi, ko nehote pridejo do mene besede neznanih ljudi: včasih učene, včasih preproste, neredko prostaške – vselej neverjetne, kakor da bi prišle iz ust nesrečnega Ilije Čvorovića. Nekoč je pri sosednji mizi gospod mojih let, ki se je trudil okrog vedoželjne najstnice, podučujoče razlagal, da je bil dinar trdna valuta. Če je imel prav, potem je jasno, da pomeni slovenska država nazadovanje in da so osamosvojitelji ugrabili državo; da organizirani množični poboji niso temeljili na ničemer drugem kot na samem naravnem pravu; da Angela Merkel nosi Hitlerjeve brčice; da mora biti Janša v zaporu, tudi če ni zoper njega nobenega dokaza; in da je demokracija enaka fašizmu. Ali tisti, ki ponavljajo te in druge resnice iz novega slovenskega kulturnega katekizma, in med temi ne manjka katoličanov, res verjamejo vanje? To bi bilo strašno. V svetu Ilije Čvorovića nimajo dokazi in argumenti nobene moči razen te, da še okrepijo njegova blodna prepričanja. Odveč postanejo vsi napori za resnico in vsa vprašanja, kot so npr.: Zakaj za obsodbo nekoga ni potreben noben dokaz, v drugem primeru – ko gre za množične poboje in nasilje – pa so vsi mogoči dokazi nični? Kako se je mogoče trkati na prsi, da si obranil demokracijo pred fašizmom, če je ta sama (po potrebi) fašizem? Komu pa so osamosvojitelji ugrabili državo? Osamosvojitev je nedvomno odpravila državo, v kateri so bili na oblasti slovenski komunisti (SFRJ) … in ti so pod spremenjenimi imeni zagnali prikrito gonjo zoper novo, demokratično državo od prvega trenutka njenega obstoja – z vsemi sredstvi so spodbujali odpor do nje, a so si jo – z veščim adaptiranjem monopolov iz jugoslovanskih časov – ekonomsko in kulturno prisvojili, obenem pa jim je uspelo ustvariti vtis, da so to storili tisti, ki zdaj dejansko nimajo več nikakršnih oblastnih vzvodov – osamosvojitelji oziroma izvorno demokratična politika. Slogan o ugrabljeni državi je torej obenem laž in resnica … A to je v kleti, v kateri smo zaprti, brezplodno razmišljanje, tako kot je brezplodno vrtati v tematiko komunističnih pobojev in naravnega prava in se spraševati: če so utemeljeni v najgloblji instanci pravičnosti, zakaj so bili tedaj izvršeni na skrivnem, pod prisego molčečnosti, in s tolikšno skrbjo prikrivani? Zakaj je bilo njihovo omenjanje desetletja kaznivo?

Več lahko preberete v prilogi Družine Slovenski čas.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


15 KOMENTARJI

    • Nič ni odličen, je capljanje na mestu. Skrajni čas je za pogovor o masovnem pranju možganov ter ustreznih ukrepih. V članku gospod Brane samo ugotavlja posledice masovnega pranja možganov.

      • Seveda mi ni treba branit Senegačnika, ker ga samo brani njegovo odlično pisanje. Alfe, tebe pa moram vprašati, kaj sploh je namen publicistike, če ne ugotavljanje posledic? Tudi kadar nekaj napoveduješ in predlagaš, v bistvu to počneš na podlagi ugotovljenih posledic (empirika). Prav to je namen reflektivnega pisanja: ponuja ti brezplačno možgansko telovadbo, ki ti pomaga poiskati ustrezne odgovore.

        Žal tega ne razumeš, zato ti še naprej predlagam, da slediš čarovnikom in prerokovalcem, ki v Sloveniji dominirajo.

          • Gospod Lucijan,
            vaša bitka naj bo boj za dobro in ne za Naše. Sicer bo vedno tako, kot je sedaj. In hvala, ker me porivate na bregove novodobnih verovanj. Vaš bog vam je zelo hvaležen.

          • Alfe, ko boš lastne besede prebral logično, boš uvidel, da se sam porivaš na bregove novodobnih verovnj, kot si se lepo izrazil.

      • Kot je že dano tega ugotovil Arhimed, da bi za premik zemlje potreboval uporno točko, je tu problem natančno isti. Slovenska družba nima več oporne točke, vse je relativno, ne ve se več kaj je res in kaj ni. V dani situaciji so lahko oporna točka samo pokončni ljudje, ljudje, ki še niso izgubili kompasa.

        • Jaz ne bi bil tak pesimist, da v Sloveniji vlada takšna puščava pokončnih ljudi.
          Problem je v tem, da ob volitvah več ljudi ne pokaže s prstom na pravega krivca za takšno stanje – Milana Kučana. In siocer tako, da voli Janšo.

          Samo poglej s kakšno lahkoto se npr. že na forumu Časnika.si, ki naj bi bil demokratični časopis, piše o Cekvi in Janši in kako težko steče besede, ko gre za Kučana, Tita, Kardelja, udbo, jugonostalgijo ipd.

          Janšo bodo forumaši secirali kot kirurgi na operacijski mizi, pri tem pa mirno spregledali, da so takšnega Janšo oblikovali mediji, skratka, gre za “medijskega Janšo”, ki ga je zgradila udba za svoje sprevržene potrebe ohranjanja monopolov. Žal pri vsem tem trpi resnični Janša, tisti iz mesa in krvi in z dušo.

          To dejstvo veliko ljudi vidi, vendar zaradi blokade v večinskih medijih ne pridejo do besede.

          Je pa res, kot se v zadnjem času razkriva, da je tudi na demokratični strani in v cerkvi še vedno veliko udbe. Bralec v Reporterju je spregovoril o grozljivi izkušnji na Sveti Gori, kjer niso dovolili maše za Janšo. To je tak udarec, da mnogi verniki pričakujejo nujen odgovor cerkve, kaj se pravzaprav dogaja. V odgovoru bi morali obvezno dodati tudi uradni pogled slovenske cerkve na medvojne in povojne poboje, udbo, komunizem in druge anomalije. Prav iz dogodka na Sveti Gori je razvidno, kako se je zločinski sistem zajedel v narodovo telo in kri.

          • Spet voda na Janezev mlinček, kajne? 😕

            Zakaj pa ne Peterle? Zakaj pa ne Šušteršič? Zakaj pa ne … ? 😕

  1. Očitno resnično še ni čas za pogovor o masovnem pranju možganov in ukrepi za izničenje učinka.
    🙁

    • Preveč jih je, ki so blizu oblasti in se tega poslužujejo 🙁
      Na desnici ravno tako, samo precej manj so spretni.

      • So že tisti časi iz 2 Tes 2, 3-4:

        Naj vas nihče ne vara na kakršen koli način. Kajti prej mora priti odpad in se razodeti človek nepostavnosti, sin pogube. Ta se bo uprl in se povzdignil nad vse, kar se imenuje Bog ali uživa Božje čaščenje, tako da se bo celo usedel v Božje svetišče in se razkazoval, da je Bog.

        • Ja, čudni časi so.

          Zanimivo je celo pismo.
          2 Tes 2, 2:
          “da se ne pustite takoj zbegati v umu in vznemiriti ne po kakšnem duhu ne od besede ne od kakega pisma, kakor da je to od nas, češ da je Gospodov dan že nastopil.”

          2 Tes 3, 16:
          “Sam Gospod miru pa naj vam dá mir, in sicer zmeraj in v vseh okoliščinah. Gospod naj bo z vami vsemi.”

          Vesel sem, da sem kristjan.

Comments are closed.