Govoril je o tem, da kot humanistični intelektualec v svetu popolne negotovosti nima nikakršne poklicne perspektive; da s par generacijskimi kolegi snujejo projekt, s katerim bodo prikazali uporabnost svojega znanja za marketinške storitve; o vsesplošni nekompetentnosti teh in onih ljudi na položajih, ki so mi bili, ker smo pač v Sloveniji, povečinoma znani. Govoril je z značilno hlastno distanco, ki je znamenje prizadetosti in obenem njeno neprepričljivo zanikanje; govoril je zajedljivo, s precej poenostavitvami in pretiravanji, lastne intelektualne sposobnosti pa je opisoval v sumljivo drugačnem tonu. Vendar sem mu kljub temu rahlo zadržano pritrjeval: z marsičim sem se tako ali tako strinjal, malo pa tudi za spodbudo mlademu, nadarjenemu človeku, čigar zgodba se je začela netipično, a je brez njegove krivde zašla v tako tipično slepo ulico. Moja naklonjena pozornost ga je očitno spodbudila: prešel je v besedni galop in sploh ni opazil, kdaj je razsodnost zdrsnila iz sedla. Ali pa se je samo meni tako zazdelo, on pa je verjel, da uzdo smisla drži trdno v rokah: začel je s kulturno urejenostjo jugoslovanske družbe, nadaljeval s tem, kako Trubar sploh še ni bil Slovenec, in potem razkril edino svetlobo, ki jo je doživel v slovenski kulturi – in omenil je nezaustavljivega pisca, največjega občudovalca samega sebe med enakimi, moralističnega napadalca stvari, ki jih po vsem videzu sodeč ni niti dobro razumel, a moj sogovornik je vse to razumel kot izvirnost in brezkompromisno samokritičnost: opisoval ga je s tisto dobrohotno ironijo, ki ni nič drugega kot priljubljena preobleka nekritičnega poveličevanja. Naenkrat sem jasno začutil, da zanj obstaja samo najožja, družbena realnost, obzidana z neznosnimi miselnimi in zgodovinskimi stereotipi; vse, kar jo presega, so zanj samo dozdevki, naivne subjektivne utvare, ki hlapijo kot vodne kaplje na vročem zidu »otipljive« resničnosti. Dež se je krepil, moja dobra volja plahnela, izhlapel pa je tudi čas, ki sva ga imela, in treba je bilo iti, ne da bi bilo treba – hvala Bogu! – kaj odgovoriti.
Več: Družina
