Najbrž se zdi, da ni najbolj na mestu pisati o intelektualnih zadevah v času velike brezposelnosti, ko ekonomska in družbena depresija ne popuščata in je ogrožen celo demokratični red. Vse te težave so namreč »realne« in v primerjavi z njimi je videti razpredanje o problematičnih mišljenjskih vzorcih in procedurah nekakšen luksuz in nepotrebna izguba dragocene energije.
Toda ravno miselni okviri dojemanja sveta in družbe ter načini razmišljanja o tem, kar se dogaja, so pogosto vzrok »realnih« težav, če ne neposreden, pa posreden, če ne edini, pa zelo pomemben. Kadar se namreč družbeno uveljavi izrazito nekritično mišljenje, to prinese s seboj nevarno zoženo in prirejeno pojmovanje resničnosti, s tem pa se odprejo možnosti za vse vrste kulturnih in političnih manipulacij; kadar to traja dlje časa, se lahko vsa skupnost znajde v zagatah in tudi na brezpotju. To se seveda lahko zgodi zato, ker nekritičnost, nesmiselnost in neobčutljivost niso očitne ali pa vsaj ne v dovoljšnji meri, da bi lahko prišlo do družbeno relevantnih korekcij. Intelektualne institucije delujejo, ljudje uporabljajo argumente, včasih tudi zelo zapletene, pišejo in govorijo, javne diskusije potekajo, kot da je vse »normalno.« Vendar ni: za nekatera ključna vprašanja imajo oči javnosti slepo pego; izgubil se je temeljni občutek za časovna in velikostna razmerja med zgodovinskimi pojavi; in sčasoma je pogled na družbo postal »nadrealističen«. A kot rečeno, se to dogaja za hrbtom: ljudje »nadrealističnih« potez ne opazijo, zanje so to »normalne« sestavine podobe sveta, normalne v dveh pomenih: nekaj, kar je »realno« in kar zato postavlja normo razmišljanja. Prav tako se tudi izvor tega »nadrealizma«, ki je predvsem ideološki inženiring, z leti in desetletji bolj ali manj zabriše. Nekritična, za resničnost neobčutljiva, k shematiziranju nagnjena mentaliteta kljub hlastnemu tekanju ostaja na mestu ali pa se kvečjemu vse bolj izgublja v labirintu lastnih protislovij. Če rečem po marksistično, je postala ujetnik »objektivnih iluzij«, ki so poglavitni vir njene krize. Takšna je mentaliteta sedanje slovenske družbe.
Več: Demokracija
