B. Sajovic, Demokracija: Igor Omerza, Karla − Udba o Dragi

0

Vse do leta 1990 je slovenska komunistična tajna policija vohljala za predavatelji in udeleženci študijskih srečanj v Dragi. Igor Omerza je udbovska poročila in dokumente zbral na 740 straneh knjige, ki je izšla pred dnevi.

Pred dnevi so potekala že petdeseta, jubilejna študijska srečanja Draga. Ime so dobila po kraški vasici Draga, ki leži na italijanski stani italijansko-slovenske meje. Leta 1966 je meja pomenila ločnico med zahodnim demokratičnim svetom, v katerega je po padcu fašizma od leta 1945 spadala tudi Italija, in totalitarnim, komunističnim okoljem, v katerega je po komunističnem prevzemu oblasti v letu 1945 spadala tedanja Jugoslavija in s tem tudi Slovenija, tedaj integralni del Jugoslavije. Na italijanski, se pravi demokratični strani meje je bil tedaj čas razgibanega kulturnega, prosvetnega in verskega življenja med Slovenci na Tržaškem po drugi svetovni vojni, kar se je ostro razlikovalo od uzakonjenega uniformiranega enoumja, ki ga je dirigirala komunistična partija v Jugoslaviji.
V Italiji je fašizem, ki je več kot dvajset let zatiral slovenstvo, ob koncu druge svetovne vojne propadel. Izobraženci iz matične Slovenije pa tudi duhovniki, ki so se umaknili pred komunizmom, so s svojimi izkušnjami pomagali pri razvoju šolstva, gledališke dejavnosti, slovenskega radia, tiskanih medijev. Med vodilnimi je bil profesor Jože Peterlin, ki je sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske prosvete, Ljudskega odra, Društva slovenskih izobražencev, Mladike … V krogu Društva slovenskih izobražencev, ki ga je vodil, je dozorela zamisel o počitniškem tečaju za katoliške laike oziroma za slovenske izobražence. K temu jih je spodbujal njihov duhovni voditelj Stanko Janežič, ki se je poln idej vrnil iz Rima, kjer je študiral vzhodno teologijo. Pobuda je zorela, in ko so jo poleti 1965 na Svetih Višarjah predstavili Goričanom, Korošcem in drugim rojakom, so jo ti z navdušenjem podprli.
Draga proti totalitarizmu
Za prve študijske dneve so določili 3. in 4. september 1966 v Dragi pri Bazovici, kar je bilo prvo organizirano dejanje katoliških Slovencev v Trstu. Tedanji udeleženci danes menijo, da je bilo študijsko srečanje eno prvih dejanj zavestnega iskanja skupnega kulturnega prostora za Slovence. Že povezava z goriškim in s koroškim svetom ter stiki z zdomstvom so pomenili korak v to smer. Vendar pa so bili udeleženci pri tem absolutno vezani na matico. »Za nas tista meja, ki je bila nekaj časa celo železna zaveza − nismo smeli prek nje − ni bila v naši zavesti. Mi smo jo čutili kot nekaj tujega, kot neko umetno pregrado, ki jo je bilo treba premostiti, in mi smo jo premoščali tudi z Drago,« je pred dnevi v intervjuju dejal Sergij Pahor, eden tistih, ki so se udeležili prvega srečanja pred pol stoletja. Kljub omejitvam, ki jih je izvajal totalitaristični režim v matični domovini, se je nekaterim predavateljem in poslušalcem iz Slovenije vseeno uspelo udeležiti tega srečanja, prvih študijskih dnevov. Najprej so bili to duhovniki, potem tudi drugi. Počasi, kakor se je razkrajal v lastnem nesmislu komunistični totalitarni režim, se je lahko študijskih dnevov, ki so postali kmalu tradicionalni, udeležilo vsako leto več predavateljev in tudi poslušalcev iz matične domovine.
Danes udeleženci študijskih dnevov v prvih letih menijo, da so to bili prvi poskusi celostnega informiranja slovenske družbe. Ni šlo namreč samo za predavanja, ampak so na študijskih dnevih predstavili tudi poročila o stanju v slovenskem svetu, na Koroškem, Goriškem, v Benečiji. Nekdanji udeleženci to ocenjujejo kot »sistematični pristop, ki ni bil znanstveno podprt, vendar odraz zanimanja za splošno slovensko stanje v zamejstvu, zdomstvu in matični Sloveniji«. Po desetih letih so se študijski dnevi iz Drage premaknili na Finžgarjev vrt Marijanišča na Opčinah, saj je majhna vasica Draga postala »pretesna«, potem ko se je obisk povečeval, Opčine pa so imele tudi boljšo prometno povezavo kot Draga. Vendar so kljub tej selitvi obdržali staro ime Draga za poimenovanje študijskih dnevov. Na teh srečanjih, na teh predavanjih se je v desetletjih govorilo o marsičem, saj so se spreminjali čas in razmere. Govorilo se je o slovenski pomladi in rojstvu samostojne države pa tudi o problemih, s katerimi smo se Slovenci srečali (in se še vedno srečujemo), potem ko smo postali samostojna država, o stanju med zamejci nekoč in danes, o gospodarskih problemih in potencialih. Nekoč, do padca komunizma, se je na študijskih dnevih govorilo tudi o težavah, ki so jih imeli predavatelji in obiskovalci Drage iz matične Slovenije tako zaradi tega, ker so obiskali predavanja, kot tudi zaradi svojega splošnega delovanja, ki je nasprotovalo politiki in dogmam komunistične oblasti.

Udbovski nadzor Drage
Seveda je komunistična oblast kmalu izvedela za študijske dneve v Dragi. Komunistična tajna policija je bila od leta 1945 naprej zelo dejavna tudi v zamejstvu. Če so bili komunisti leta 1945 pripravljeni zamenjati Koroško in Trst za to, da so jim izročili v roke sto tisoče političnih nasprotnikov, ki so se umaknili v tujino, potem je čisto logično, da so intenzivno vohljali tudi za tistimi, ki se jim je uspelo izogniti zločinskim pokolom v letu 1945. Tajna policija je pošiljala agente pod krinko diplomatskih, trgovskih, kulturnih predstavnikov ali pa so se agenti predstavljali kot navidezni emigranti oziroma so bili krti in ovaduhi, ki so delovali med opozicijo v domovini. Ovaduhi so postali tudi nekateri emigranti, ker so jim na primer grozili z nasiljem nad sorodniki, ki so ostali v Jugoslaviji, ali pa so upali, da jim bodo komunistične oblasti oprostile in jim dovolile vrnitev v domovino. Kakorkoli, komunistične oblasti so se zelo zanimale za srečanja v Dragi in pozneje v Marijanišču, za tiste, ki so se jih udeleževali, in za teme, o katerih so razpravljali na teh srečanjih.
Prav v teh dneh, ob jubileju študijskih srečanj v Dragi torej, je izšla knjiga Karla − Udba o Dragi izpod peresa Igorja Omerze. Omerza je v arhivih zbral gradivo, ki se je nanašalo na vohljanje tajne komunistične policije o udeležencih srečanj v Dragi in o temah, o katerih so tam razpravljali. Karla je bilo kodno ime, ki ga je Udba (oziroma kasneje Služba državne varnosti) uporabljala za operacije v zvezi z Drago. Omerza na več kot 740 straneh knjige tako razgalja delovanje Udbe predvsem v povezavi z Drago (se pravi obveščevalno operacijo pod kodnim imenom Karla), dotakne pa se tudi delovanja komunistične tajne policije v zamejstvu na splošno.

Več lahko preberete na demokracija.si. Knjiga Karla. Udba o Dragi je na voljo na povezavi.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.