B.Pahor, Novi glas: Za razvoj Goric kot enega mesta

2

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je s svojim obiskom v Gorici v petek, 6. decembra, dal močan zagon slovensko-italijanskemu sodelovanju in vlil novo upanje v razvojne možnosti našega čezmejnega prostora. Prišel je, da bi se udeležil slovesne seje Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) v stavbi Trgovskega doma, simbola slovenske navzočnosti v Gorici, ki mu je sedaj “vdihnjeno novo poglavje čezmejnega sožitja”.

Ob koncu obiska je Pahor sam zatrdil, da je “utemljeno” šlo za “zgodovinski dan”. Sam je priznal, “da politiki zelo radi posegamo po teh kategorijah, da gre za presežek, da gre za prelom, da gre za zgodovinski dan, a tokrat si lahko upravičeno privoščimo to oceno. Zgodovinski dan v dveh smislih. Slovenci se v nekem institucionalnem, konstitutivnem smislu vračajo v srce Gorice, kjer so živeli, preden jih je fašistično nasilje pregnalo tudi iz Trgovskega doma. Danes pa smo tukaj na način, ki sodi v kontekst nove skupne evropske prihodnosti. To je drugi razlog, zaradi katerega smemo biti zelo optimistični glede perspektive tega projekta (Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, op. p.), ki je povezan z odločenostjo obeh držav, vseh, ki odločamo o prihodnosti sedanje in prihodnjih generacij, da poskušamo osredotočiti naše delo na nekatere strateške projekte, ki bodo mir in varnost, ki ju Evropa že zagotavlja, nadgradili z boljšim in bogatejšim življenjem – ne samo v materialnem, ampak tudi v duhovnem smislu – za Slovence, za Furlane, za Italijane. Zdi se mi, da s tem omogočamo našim otrokom, da vsak izmed njih ohrani svojo nacionalno identiteto, ampak si hkrati prizadeva, da se krepi tudi skupna evropska identiteta”.

Predsednik tudi trdno verjame v čezmejno sodelovanje na našem področju. “Najprej bi rad povedal, da sem dolga leta v različnih vlogah, ki jih opravljam, velik zagovornik ‘dveh Goric – enega mesta’. (…) Prav Gorica na italijanski strani in Nova Gorica na slovenski strani sta primer, kjer bi lahko vse funkcije enega mesta, ki so v skupno korist, lahko uspešneje opravljali, če bi jih opravljali skupaj. Mislim, da jezik ni ovira. V multikulturni Evropi je znanje več jezikov izreden privilegij za slehernega otroka, ki se radovedno ozira v svet svoje lastne prihodnosti. Torej: ne zaradi zgodovinskih predsodkov, ki jih tudi s tem presegamo, ne zaradi nekaterih zgodovinskih zamer, ki jih je pustil čas, ko sožitje, solidarnost in medsebojno razumevanje niso bila taka, kot so danes, ampak prav zaradi vsega tega je odločitev, da sodelujemo, da krepimo tisto, kar nam je skupnega, in da hkrati ohranimo tisto, kar nam je posebnega, nekaj, kar bi nam lahko prvič dalo veliko moč za gospodarski, socialni in duhovni razvoj obeh Goric kot enega mesta”.
“S predsednico Deboro Serracchiani hkrati diskutirava”, je nadaljeval predsednik Pahor, “o tem, da bi morala bistveno bolj oživeti bivša skupnost Alpe-Jadran. Trikotnik med Ljubljano, Benetkami in Münchnom, ki povezuje narode in države ter predstavlja enega najbolj razvitih delov EU sploh, bi lahko bil izjemen potencial za prihodnost tega območja. S predsednico Serracchianijevo preko sodelavcev sedaj delava na t. i. osredotočanju na glavne projekte, ki gredo v to smer. Poleg tega bom poskušal v prihodnjih mesecih, preko pogovorov s kolegi, doseči neko načelno soglasje, da se najprej preko gospodarskih, potem pa preko kulturnih in na koncu tudi političnih okrepljenih vezi vzpostavi ta evropska regija, ki bi imela izredno močan razvojni potencial, zaradi katerega tudi mladim ljudem, ki so danes z italijanskega ali slovenskega konca, ne bi bilo treba skrbeti za svojo prihodnost. Ta potencial bi bil garancija za njihovo prihodnost”.

Predsednik Pahor, po rodu iz Šempetra, zelo dobro pozna Goriško. Ta prostor se je po njegovem mnenju zelo spremenil. “Čas ene generacije je spremenil ta svet in ga je spremenil na boljše. Evropa se sooča s krizo, toda sam koncept Evrope ni v krizi. Mlade generacije ne smejo videti projekta Evrope, projekta miru in varnosti, ki ga imajo, kot nekaj samoumevnega. Za to se je bilo treba boriti. Ni samoumeven. Zdaj ga je pa treba nadgraditi z rešitvami za soočanje s krizo tako, kot se s tem sooča ves preostali svet. Ali ni morda prav smrt Nelsona Mandele, premočrtnega borca za svobodo, za enakopravnost, za spravo – luč, ki je ugasnila, ampak svetloba ostane – navdih za vse, da si prizadevamo za boljši svet”?

Prihod, Trubar in univerza

Predsednikov obisk se je začel nekaj pred 10.30, ko je prišel na Travnik. Goriški župan Ettore Romoli, novogoriški župan Matej Arčon, slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič in italijanska veleposlanica v Sloveniji Rossella Franchini Sherifis, podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec in drugi vidni upravitelji so gosta pospremili do vladne palače. Tam se je srečal s predsednico FJK Deboro Serracchiani in prefektinjo Mario Augusto Marrosu. Po krajšem ogledu razstave o vojaku in vsestranskem umetniku Paolu Caccii Dominioniju so vsi skupaj – pridružili so se jim še drugi politični predstavniki, med katerimi senatorka Tamara Blažina in župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk – krenili peš po Raštelu do Trga Cavour, kjer spominska plošča opozarja na goriški obisk očeta slovenske pisane besede Primoža Trubarja natanko pred 450 leti; o tem in sploh o pomenu obeležja je predsedniku spregovoril kustos Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi. V palači Alvarez v ulici Diaz si je nato predsednik ogledal prostore Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici, ki od lani bogati akademsko ponudbo v Gorici in hkrati predstavlja svetel vzor čezmejnega sodelovanja. Tam se je z njim med drugimi srečala tudi podpredsednica pokrajinske uprave Mara Černic, ki nam je izrazila posebno zadovoljstvo nad obiskom predsednika Pahorja v Gorici in v ul. Diaz, kjer imajo sedež različne univerze in pomembne stvarnosti goriške pokrajine. “Pogovarjala sva se tudi o problemu združevanja občin in ukinjanja pokrajin”. Strinjala sta se glede tega, da take manjše upravne enote “predstavljajo teritorij in njegov glas ter so tudi vir politične stabilnosti”.

V Trgovskem domu

Po krajšem postanku za kavo v baru Galleria v središču mesta se je skupina visokih političnih zastopnikov sproščeno sprehodila po Verdijevem korzu do Trgovskega doma. Pred vhodom je predsednika Pahorja s svojo nepričakovano navzočnostjo presenetila njegova mama. Po ogledu zunanjosti impozantne palače in skupinski sliki z župani treh občin, članic EZTS-ja, se je v obnovljenih pritličnih prostorih začel svečani del obiska. Prvi je stopil pred mikrofon koordinator Trgovskega doma Livio Semolič, ki je izrekel dobrodošlico gostom. “Po dolgih letih se ponovno odpirajo vrata tega kulturnega središča, ki je bilo zgrajeno leta 1904 na pobudo goriških Slovencev po načrtu slovitega arhitekta Maksa Fabianija in v katerem se je zrcalila slovenska prisotnost na Goriškem”. V enem samem stavku je bežno omenil “mračne dogodke fašističnega terorja in nasilja nad Trgovskim domom, ko so črne tolpe v noči 4. novembra 1926 razdejale urade slovenskih organizacij”, ter dekret prefekture, s katerim je oblast prisilno odvzela Trgovski dom goriškim Slovencem. Osredotočiti se je namreč želel na praznični dan in novo vlogo doma, “ki je po 19. členu zaščitnega zakona namenjen kulturnim in znanstvenim ustanovam slovenskega in italijanskega jezika, v prvi vrsti Narodni in študijski knjižnici, ki bo prav v teh prostorih dobila novi dom kot naslednica Knjižnice narodne prosvete”. Za ključni doprinos pri izpeljavi projekta se je zahvalil deželni upravi FJK, pa tudi prefektinji Marii A. Marrosu ter njenemu predhodniku Robertu De Lorenzu. Prisotnost slovenske knjižnice Damir Feigel bo oplemenitilo sobivanje z goriško Državno knjižnico v sosednjih prostorih v ul. Petrarca, “kar bo dalo celotnemu pritličju na strateški lokaciji v goriškem središču popolnoma nov, privlačen videz, mestu pa izjemen zgled uresničenega sožitja”. EZTS bo v gornjih prostorih poslopja dobil svoj stalni sedež in “vsi se moramo potruditi, da bo ta cilj dosežen čim prej, kot tudi to, da bo Trgovski dom v celoti namenjen vlogi, ki jo predvideva zaščitni zakon. To bo in to hoče biti obnovljeni Trgovski dom, dom vseh Goričanov, dom vseh goriških kultur in jezikov, dom združene Evrope, kjer nihče ni zapostavljen in vsi se čutimo doma. Danes, g. predsednik Pahor, danes, ga. predsednica Serracchiani, danes, vsi vi, cenjeni gostje, tukaj ste doma”! je sklenil svoje misli Semolič.

Več: Novi glas

2 KOMENTARJI

  1. “Predsednik Pahor, po rodu iz Šempetra, zelo dobro pozna Goriško.” Aha, ja, sigurno zelo dobro pozna, saj se na vsake štiri leta slika na volišču v Šempetru, med kampanjo pa obišče tudi N. Gorico. Včasih.

  2. Upajmo, da bo podobno sodelovalno srečanje organizirano tudi pri Koroških Slovencih v Avstriji, kjer je zibelka slovenstva.

Comments are closed.