Za vsakim predsednikom oziroma predsednico vlade ostaja osebni pečat vladanja. Georgea Busha mlajšega smo denimo poznali po bushizmih, izjavah, ki so bile polne nesmislov in faktičnih napak, Alenka Bratušek pa se odlikuje z bratuškizmi.
Kako so slišati bratuškizmi? Kadar je premierka soočena z vladno krizo, s kontroverznim davkom ali s pretnjo spopada v lastni stranki, mediji poročajo vsakič enako: predsednica vlade je odšla brez izjave novinarjem. Kaj misli, kako ocenjuje zagate, kako jih namerava obravnavati, slovenski novinarji ne izvedo. Je pa zelo zgovorna, kadar jo pokličejo tuji mediji. Dan potem na Slovenskem prevedejo njene odgovore in državljani nazadnje le izvedo, kako razmišlja. Pred dnevi smo tako s pomočjo nemškega časnika slišali celo za vsebino zadnjih sanj slovenske premierke. Retorični bratovškizem.
Moreče sanje pa ima množica lastnikov stanovanj in hiš. Vlada kani na njihov račun nabrati za slabih 200 milijonov davkov. Številni med njimi imajo tako skromne pokojnine in dohodke, da zna novi davek preseči njihovo finančno sposobnost. Odgovor protagonistov nepremičninskega davka je preprost: naj prodajo večja stanovanja in se preselijo v manjša, če pa živijo v majhnih, naj jih prodajo in postanejo najemniki.
Za potrebe krpanja proračunske luknje torej vlada pripravlja revolucijo, zaradi katere naj se prebivalstvo množično izseljuje iz svojih bivališč, v katerih so nekateri živeli vse življenje. Tipični gospodarski bratovškizem.
Več: MMC RTVSLO
