B. Nežmah, MMC RTV SLO: Kako naj se odloči tisti, ki ni arhivist?

4

Vlada je sprejela novelo zakona o arhivih, zoper katero zdaj državljani zbirajo štirideset tisoč podpisov, potrebnih za referendum. Ministri koalicije pravijo, da sprememba odpira arhive, politiki SDS-a, da nova uredba otežuje proučevanje dela zloglasne UDBE. Kako naj se v tem odloči državljan, ki sam ni arhivist?

Ker osrednji dnevni mediji temo ignorirajo in v prispevkih prevladujejo pogledi o nesmiselnosti referenduma, se bo praktično nemogoče preudarno odločiti. Ni tv-oddaj, v katerih bi protagonisti obeh strani lahko soočili svoje poglede, v katerih bi novinarji prikazali hipotetične situacije iskanja po arhivih pod novim in pod starim zakonom in v katerih bi raziskovalci pojasnjevali, kaj to pomeni za njihovo praktično delo.

Kaj potem preostane volivcu? Namesto ratia samo vera v politike. Če je privrženec vladajoče koalicije, bo proti referendumu, če je privrženec Janeza Janše, bo podpiral referendum. Seveda lahko poskusi tudi s spekulacijo in si reče: Igor Omerza in Roman Leljak sta spisala nekaj knjig o zločinih UDBE, zatorej sprememba zakona lahko pomeni samo to, da aktualna oblast ščiti stare udbovce. Presoja lahko kajpak tudi z druge strani in tako sklene, da je namen referenduma le mobilizacija SDS-volivcev pred evropskimi volitvami.

V vsakem primeru je medijska ignoranca škodljiva za demokratičnost odločanja. Še zlasti uredniška aroganca, ki ne sprejme dejstva, da je zbiranje množice podpisov državljanski akt, ki ga gre spoštovati vsaj toliko, da se o njem vsebinsko poroča.

Več lahko preberete na MMC RTV SLO.


4 KOMENTARJI

  1. Sprememba zakona o arhivih je tipičen primer zavajanja ljudi.

    Čeprav gre za spremembo v dveh stavkih, se razprava tako komplicira, da na koncu ljudje ne vedo za kaj sploh gre.

    Demokracije ni, če ni življenjska in logična.

  2. Kako naj se odloči tisti, ki o tem nima pojma? Kot recimo jaz?

    Sprejemam stališče strokovnjakov, ki jim zaupam:

    Mag. Igor Omerza: Podpiram referendum, ki bi preprečil uveljavitev arhivskih sprememb
    »Vse se je spremenilo, ko sem leta 2010 objavil knjigo Edvard Kocbek – os. Dosje št. 584, kjer sem pokazal slovenski javnosti, da je kljub enormnemu uničenju udbovskega gradiva še ostalo toliko dokumentacije, da se da narediti solidna anatomija delovanja propadlega režima in njegove udarne udbovske pesti,« je dejal magister.

    Publicista Roman Leljak:
    Z novelo se največje spremembe obetajo v primeru, ko bo nekdo naročil večjo enoto arhivskega gradiva, denimo če bo želel videti na primer dokument o operativni akciji Pevec, ki vsebuje 34.000 listov. Po novem bo moral uslužbenec prebrati vseh 34.000 listov, narediti kopije in prekriti občutljive osebne podatke, šele nato bo gradivo mogoče dobiti. Glede na to, da ima arhiv tri do štiri uslužbence, ki se ukvarjajo s tem, bo to pomenilo, da se bo na gradivo gradivo čakalo kar precej časa. To pa dejansko pomeni tehnično zapiranje arhivov.

    Zgodovinar Jože Dežman, nekdanji direktor Arhiva RS, je zanikal navedbe predsednice NSI Ljudmile Novak, da naj bi priporočil podporo noveli zakona o arhivih, ki jo je državni zbor sprejel prejšnji teden in zoper katero je bila že vložena zahteva za zbiranje podpisov za referendum. Po njegovih besedah sprejeto besedilo novele zakona ni skladno s predlogom arhivske komisije, pri katerem je sodeloval tudi sam.

    Opomba: Vse je copy&paste s spletnih strani, ki jih pa nisem navedel, ker administrator zadevo zaplete, če je več kot en spletni naslov.

  3. Bo “Udba” zopet razklala narod?
    DNEVNIK, 20. februar 2014
    Gonja Janeza Janše in SDS zoper NSi in Ljudmilo Novak zaradi drugačnega mnenja o spremembah zakona o arhivih oziroma o upravičenosti referenduma je pretirana, žaljiva, kot je to običajno pri SDS, ko obravnava drugače misleče. To ni ravno kultura za razvoj demokracije!
    Odprti arhivi Udbe so, tudi zame, še vedno aktualna tema, seveda tudi za prizadete oziroma za razvoj demokracije. A takšne dileme o arhivskem zakonu, ki so za volilce zelo zahtevne, ko so razlike v zakonih težko razvidne, naj demokrati rešujejo s spremembo zakona, ko so oziroma pridejo po volitvah na oblast, ne pa na referendumu.
    Tema »arhivi« in napovedan referendum SDS pa žal ni glavni problem volilcev in ne edina pot za povečanje učinkovitosti in pravičnosti slovenske demokracije in ekonomije.
    »Arhivi Udbe« torej niso najbolj aktualna in zmagovita tema, ne za referendum ne za zmago na volitvah, čeprav je to še vedno odprta skeleča rana naše zgodovine.
    Franc Mihič, Ribnica

  4. Evropska deklaracija o totalitarnih režimih nas zavezuje, da so arhivi totalitarnega režima odprti, zlasti še, ker so glavnino našega uničili, vse z namenom, da bi prikrili zla dejanja totalitarnega režima.

    Kdo lahko da najverodostojnejšo oceno ali sprememba zakona otežuje dostop do arhivov?

    Prav gotovo tisti, ki arhive proučujejo, ne pa tisti, ki jih ne.

Comments are closed.