B. M. Zupančič, siol.net: Strukturna narodna zavist

9

Poučna je slovenska šala o otročkih v šoli, ko so morali opisati posamezne sadeže. Vsak otrok si je izbral nek sadež. “Jabolko je rdeče, jeseni pade z drevesa,” je dejal Janko. Potem pride vrsta na Micko, ki začne govoriti o ananasu. “No, povej!” pravi gospa učiteljica. Micka: “Ananas kriči.” “Kaj,” pravi učiteljica, “kako pa lahko ananas kriči?”

Micka pa: “Oče pride domov pijan, tepe mater, a na nas kriči!”

Lahko si je predstavljati, da je bilo zgodovinsko zatrto ljudstvo, ki so mu tuji gospodarji načrtno vtirali manjvrednostne komplekse, posledično tudi v družinskem okolju uničevalno. Običajni odziv na frustracije je agresivnost, tu pa spet prihaja do prenosa agresivnosti iz zunanjega v domače okolje.

Ena od posledic je bistveno zmanjšana vloga očeta, ki mora po klasičnem Ojdipu, kot temu pravi Vesna V. Godina, v družino vpeljati Zakon. Tak oče, to ponavljam že zadnjih štirideset let, je bil simbolno kastriran v tistem trenutku –kot se to lepo vidi v črticah Prežihovega Voranca –, ko je stopil iz hiše.

Temu so se lahko izognili le kmetje, ki so gospodarili na odročnih kmetijah; tja roka fevdalnega gospoda ni segla. Avtoriteta zatiranega gospodarja pa zato doma ni bila naravna, sama po sebi umevna. Ker ojdipalni trikotnik tako ni deloval, ni bilo enačenja sina z očetom – to se tudi vidi v Prežihovih novelah – s tem pa je bila načeta morala sinov.

To se deduje iz generacije v generacijo. Dodatna patologija pa priplava na površje šele v tretji generaciji. Tako je v Alzaciji, kjer se medvojna kolaboracija z Nemci “sebi navkljub” (fr.: malgré nous) in zaradi stroge francoske povojne reakcije nanjo, izraža v aktualni agresivnosti vnukov in pravnukov.

Še bolj očitno pa je to, kot bomo videli, pri nas.

Komunizem kot razredna zavist

Komunizem, pravi Nietzsche, je kot ideologija temeljil na ressentimentu, kar je le druga beseda za zavist (vir). Taka omemba zavisti se pri Nietzscheju kot leitmotiv ponavlja, z ressentimentom je pojasnjeval suženjsko (hlapčevsko) mentaliteto.

Za hlapčevsko mentaliteto je značilna zgolj-reaktivna psihologija. Hlapci nimajo izvirne pobude. Odzivajo se na akcije drugih in poskušajo onemogočiti vsako pobudo. Sami pa je niso zmožni. Ko je vsaka tvorna pobuda v takem družbenem sobesedilu zatrta, ko vsi pod noge drugih le mečejo polena, je jasno, da taka družba ne more delovati. Nekateri podsistemi, na primer davčna uprava, pa iz istih razlogov lahko agresivno delujejo – prav na zavistni pogon.

Večina sistemskih problemov, ki jih ima danes Vzhodna Evropa, izhaja iz maščevalne uravnilovke, po Marxu poprej komunistične institucionalizirane zavisti ‘nezgodovinskih’ narodov. Militantni egalitarizem je v svojem bistvu agresivno in ljubosumno potlačenje sposobnih in kajpak zavistna škodoželjnost pri njihovem zaželenem uničenju. Militantni egalitarizem (uravnilovka) je bil konstitutivni del komunistične ideologije; šlo je za to, da se podre pozitivna korelacija med sposobnostjo in družbeno močjo. To je sistem na koncu tudi pokopalo.

Dachauski procesi

Lep primer destruktivne zavisti nasproti ‘buržoaznim’ posameznikom so bili v Sloveniji dachauski procesi (vir). Kot primer lahko izpostavim neizrekljivo podlo ravnanje z mojim predhodnikom, profesorjem pravne filozofije dr. Borutom Furlanom. Tožili so ga njegovi lastni ‘falirani’ študentje, ki so mu tudi sodili. Profesor Furlan je bil po krivem obsojen na smrt, potem pogojno izpuščen, na koncu pa ga je drhal v Radovljici v samokolnici peljala proti Savi, kot pravi Košir (vir), da bi ga zvrnila vanjo.

Vem, da je Kučan še v osemdesetih letih naročil Bavconovo sebi uslužno (angl.: self-serving) študijo o dachauskih procesih, da bi se partija – pred spremembo režima! – pred očitki vnaprej zavarovala: še preden so bili ti zaradi režima sploh mogoči. Rudi Kocjančič, ki je moral to objaviti v Reporterju (vir), ima popolnoma prav.

Da profesorja Furlana ne univerza in ne pravna fakulteta nista spodobno rehabilitirali.in to, da je Bavcon kljub vsemu, kar je o njem razkril tudi Kocjančič, še vedno ‘zaslužni’ (zaslužen za kaj?) profesor na pravni fakulteti, dokazuje, da posledice zgodovinskega ressentimenta še zdaleč niso odpravljene. Živijo tu med nami še naprej: tudi lustracija jih ne bi odpravila.

Več lahko preberete na siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


9 KOMENTARJI

  1. Pravnica Vera Mejak ( SDK, Narodna banka, Ustavno sodišče), sicer tudi iz znane srbske rojalistične rodbine Đoković ( tudi tenisač Novak Đoković), je med Pričevalci med drugim izjemno lucidno opredelila Bavcona in bavconovsko ljubljansko pravo in ga primerjala z odličnimi nerežimskimi zagrebškimi profesorji prava, kjer je študirala sama. Podobno mnenje skratka kot Boštjan M. Zupančič.

    https://www.youtube.com/watch?v=HCCyue_G4F8

  2. Briljanten zapis avtorja o bistvenih negativnih pojavih v odnosih v slovenski skupnosti, ki ovirajo vrednoten in uspešen razvoj.

    K temu je še dodati odpor, lahko bi rekli sovražen odnos do drugače mislečih.

    Podobno se dogaja s slovensko kulturno dediščino, ki je tudi na internetnem registru. In presenečenje!

    Velenjski trg s kipom Tita in Trg pred parlamentom v Ljubljani s Kidričevim kipom, sta zavarovana kot kulturna dediščina pa čeprav sta star komaj 55 let.

    Ni pa zavarovan noben drug mestni trg v Sloveniji, pa čeprav so stari po več sto let.

  3. Zelo kvaliteten članek, razmišljanje, ki pokaže, da hlapci ne znajo ustvarjati, ampak samo rušiti. Ko so na oblasti so zločesti gospodovalci, nikoli dobri gospodarji.

    Zavist in sovraštvo sta temelj komunistično hlapčevske religije. Danes socialistično uradniške religije. V osrčju socializma se razrašča mafija, korupcija, nihilizem,razpad vrednot in civilizacije. Sociopatstvo, družbo uničevalne osebe in kolektivi.

  4. Moj Bog g. Svitase, ali je to res? Nisem vedel! Tito in Kidrič pa kulturna dediščina!!!!!! Ali bo tudi Huda jama in Kočevski rog slovenska kulturna dediščina!? Upam da prideta na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine! V opomin človeštvu, kakšna nekulturna pošast lahko postane človek!

  5. Komunizem kot razredna zavist
    Večina sistemskih problemov, ki jih ima danes Vzhodna Evropa, izhaja iz maščevalne uravnilovke, po Marxu poprej komunistične institucionalizirane zavisti ‘nezgodovinskih’ narodov.
    Militantni egalitarizem je v svojem bistvu agresivno in ljubosumno potlačenje sposobnih in kajpak zavistna škodoželjnost pri njihovem zaželenem uničenju.
    Militantni egalitarizem (uravnilovka) je bil konstitutivni del komunistične ideologije; šlo je za to, da se podre pozitivna korelacija med sposobnostjo in družbeno močjo.
    To je sistem na koncu tudi pokopalo.
    Prof. Dr. Boštjan M. Zupančič, od leta 1998 sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, prej predsednik senata tega sodišča in sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, redni univerzitetni profesor prava (v ZDA in Sloveniji). Magistriral in doktoriral je na Harvardu. Bil je podpredsednik Odbora OZN proti mučenju v Ženevi
    http://www.siol.net/priloge/kolumne/bostjan_m_zupancic/2015/11/zavist_in_zavest_ii.aspx

    Dokaz!
    Sovjetski režim se je zrušil sam!
    Režim SFRJ pa tudi!
    »Komunizem je bil odklon od idealov francoske revolucije, ki jo je Marx izredno cenil. Marksistična ideologija je bila že od začetka polna nasprotij, saj je po eni strani težila k enakosti in pravičnosti, celo k demokraciji, po drugi strani pa je od vsega začetka vključevala tudi očitno nedemokratične, celo genocidne elemente (članki Marxa in Engelsa iz leta 1848/1849 in nato iz leta 1863 ter njuna korespondenca govorijo o iztrebljanju Čehov, Slovencev in drugih tako imenovanih nezgodovinskih ljudstev).
    Demokratični trend se je vzpostavil z razvojem marksističnih socialdemokratskih strank v srednji in zahodni Evropi, medtem ko so protidemokratični in diktatorski elementi začeli tvoriti ideologijo skupin, iz katerih se je nato razvil komunizem.
    Sovjetska zveza je tovrstna nasprotja v svoji osnovni ideologiji ohranila celo pod Stalinom. Njen ideal je bila še vedno uresničitev libertarnih načel ter odprava države, kot je pisal Lenin; to je, denimo, jasno razvidno iz Stalinove ustave iz leta 1936, prvovrstnega primera demokratičnega programa v najčistejši obliki.
    Dejansko stanje pa je bilo diametralno nasprotno: zatiranje, ustrahovanje, korupcija, umori, mučenje. Kljub temu je velika večina sovjetskih državljanov resnično verjela kvaziliberalni propagandi in po mojem mnenju so na koncu ravno ta notranja nasprotja najbolj prispevala k padcu režima.
    V končni analizi so bili ekonomska neučinkovitost, korupcija in teror rezultat odsotnosti dosledne podlage za ureditev komunističnega režima.
    Brez vojaškega poraza bi se Hitlerjev režim obdržal; nikoli se namreč ne bi zrušil sam od sebe. Sovjetski režim se je.
    Zato ni tako težko razumeti, zakaj so bili Sovjeti na koncu sposobni sodelovanja z Zahodom, da skupaj porazijo nacistično Nemčijo.
    Postali so navadna imperialistična diktatura, okrašena z ideologijo, ki ni imela nikakršne zveze z resničnostjo, in uporabljali so običajne teroristične metode v boju proti resničnim in namišljenim sovražnikom, povsem enake tistim, ki so jih pred ali za njimi uporabljale druge tiranije.«
    Tako Jehuda Bauer, ki je mednarodno priznani strokovnjak za proučevanje rasizma, antisemitizma in holokavsta.
    DELO, Sobotna priloga, 16.08.2014; »Nacistična Nemčija in sovjetski režim«
    http://www.delo.si/arhiv/enacenje-zrtev-rezimov-je-potvarjanje-resnice.html

  6. Zavist in vzporedno kot njena takojšnja posledica militantni egalitarizem se pač nista rodila šele s komunizmom-čeprav to ime že etimološko opozarja na ta bistveni pomen. Stara sta toliko kot človeštvo-kar jasno ponazarjajo vsi miti in tudi pripoved o prvem človeku in prvi družini v 1.Mojzesovi knjigi npr.

    • Če se ne motim, je bilo to še pred vesoljnim potopom…
      Komunizem pa je zavist ustoličil na piedestal oblasti.

  7. Kako se lahko bistvo kulturne dediščine dokazujeta Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo slovenske kulturne dediščine na svoji spletnih straneh, kjer sta v obrazložitvi nesnovne kulturne dediščine, izpustila bistveni del definicije nesnovne kulturne dediščine po Unescovi deklaraciji o nesnovni kulturni dediščini, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2009 in sicer:

    da je za nesnovno kulturno dediščino značilno, da se prenaša iz roda v rod in da zagotavlja občutek za identiteto ter neprekinjenost s prejšnjimi generacijami.

    Očitno nekomu na oblasti ni všeč, da bi gojili občutek za slovensko identiteto!

Comments are closed.