B. Lesnik, Radio Ognjišče: Človek proti naravi

0
227

Ozračje se pregreva. O tem ni dvoma. Podnebne spremembe so del platna, na katerega se izrisuje podoba 21. stoletja. Če so še pred nekaj leti velike države onesnaževalke vsem zatiskale oči in si na vse pretege prizadevale zaobiti realnost podnebnih sprememb, se danes zdi, da je pritisk premočan.

Pričakovanja pred decembrskim srečanjem, kriki manj razvitih držav, ki posledice segrevanja ozračja že močno občutijo so bili ogromni. Po mnenju mnogih so z zapletenim konfliktom v Siriji povezane tudi podnebne spremembe, saj naj bi dolgotrajna suša številne podeželske prebivalce spremenila najprej v podnebne begunce in jih prignala v večja mesta, kjer so se težave samo še kopičile.

Da je človek zgrešil pot v odnosu do narave, stvarstva vztrajno ponavljajo vse številčnejša civilnodružbena gibanja in ozaveščeni posamezniki. Odločno se je v spodbudi k bolj odgovornemu življenju zavzela tudi Cerkev s papežem Frančiškom na čelu. »Podnebne spremembe so svetovni problem z resnimi okoljskimi, družbenimi, gospodarskimi, distribucijskimi in političnimi povezavami ter pomenijo enega glavnih perečih izzivov za človeštvo. Najtežji udarci bodo v prihodnjih desetletjih morebiti zadeli dežele v razvoju.« piše papež v svoji okrožnici Laudato si, ki je požela pozornost in odobravanje vse svetovne javnosti (po delih jo bomo na našem radiu začeli prebirati v prihajajočem letu).

Vsa ta podpora seveda ne pomeni, da je človeštvo enotno. Težavna pogajanja in ovinkasta pot dveh pariških tednov (na podlagi dveh let priprave) dokazujejo, da sicer vidimo obrise, a pot je še vedno meglena, fosilno meglena. Zemlja se je od 19. stoletja povprečno segrela za 0.85 stopinje C, večinoma se je to zgodilo po letu 1960, leta v zadnjem desetletju pa eno za drugim podirajo rekorde najbolj vročih v zgodovini meritev. Če se bodo uresničile napovedi o močnem El Ninu, sicer periodičnem vremenskem pojavu, ki pa naj bi odražal permanentno sliko posledic podnebnih sprememb, se bo tudi letošnja zima uvrstila na zid neslavnih rekordov. Zelene zime, nalivi s preobilnimi padavinami, rušilni veter, katastrofalna suša in neurja z uničujočo točo – vse to so vremenski vzorci, ki jih pri nas že poznamo in naj bi bili ob segrevanju ozračja vse pogostejši. Revnejše tihomorske deželice že izginjajo zaradi dvigovanja morske gladine. Z naštevanjem bi lahko nadaljeval, a vrnimo se k pariškemu odgovoru. V kolikšni meri bo leto 2015 prelomno, bodo pokazali naslednji meseci in leta. Države so se zavezale, da bodo segrevanje ozračja ustavile pod 2 stopinjama glede na predindustrijsko dobo, a o tem, kako bodo to dosegle, sporazum ne govori.

Človeštvo si obupno prizadeva, da bi se oprijelo rešilne bilke in se izvilo iz primeža neobvladljivega potrošništva ter uničujočega vzorca gospodarjenja z naravnimi viri, ki (to je vse bolj jasno) nakazuje temačno, če ne kar apokaliptično prihodnost. Ni lahko. Vsako leto, ko v ozračje spustimo nove milijarde ton CO2, ali ko izgubimo na stotine živalskih in rastlinskih vrst, tisočev hektarov obdelovalne zemlje… je težje ali celo nemogoče ujeti zamujeno in izgubljeno. Zato se mudi.

Več lahko preberete na radio.ognjisce.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


Prijava

Za komentiranje se prijavite