B. Knavs, Družina: Bodimo vendarle kristjani

9

Zelo mi je žal, da se katoliški tisk ni pozanimal neposredno pri meni, kako je bilo s sveto mašo na Sveti Gori za pokojne partizane, taboriščnike, tigrovce, … in vse padle. Tako bi se izognili marsikateremu nesporazumu, ki se kaže v pismih bralcev.

Pri sveti maši je somaševal tudi vojaški kaplan g. Milan Pregelj, ki je bil nekaj tednov prej navzoč pri spominski slovesnosti za padle domobrance v Rovtah. Sveto mašo smo začeli z znamenjem križa, ki je znamenje trpljenja, smrti pa tudi zaupanja v božje odpuščanje. Kot »materialni izraz« tega upanja je bil na oltarju križ, ki ga je izdelal slovenski fant, ki je umrl v taborišču Mauthausen, in ga pred smrtjo dal prijatelju s prošnjo, naj ga izroči njegovemu ljubljenemu dekletu.

Tudi v krščanskih krogih pozabljamo, da je velika večina fantov in mož, ki so odšli v partizane, in teh, ki so bili odpeljani v taborišča, bila kristjanov. Priče vedo povedati, kako so molili v težkih trenutkih in kako so si želeli prejeti zakramente ob smrti. Brez dvoma, to so bili verni ljudje, katoličani, tako kot smo mi sedaj.

Pokopavati pokojne in zanje moliti je osnovno civilizacijsko dejanje. Kakšno bolečino smo prenašali v letih po vojni, ker vsi naši pokojni niso bili pokopani, in kako nas je bolelo, ker zanje ni bilo dovoljeno javno oznanjati svetih maš! Bomo to, kar smo sami krivično prestajali, nalagali drugim? Bodimo vendarle kristjani in dovolimo, da svojci in prijatelji za svoje pokojne molijo in da so zanje tudi pietetno pri sveti maši! Ali so »politična očala« postala tako močna, da tudi kristjanom zamegljujejo pogled na osnovno človeško in krščansko dolžnost, da molimo za pokojne?

K tej sveti maši so bili povabljeni prav vsi ljudje, zato nismo nikomur prepovedali vstopa v cerkev.

Več: Družina


9 KOMENTARJI

  1. “Brez ekonomske svobode ni verske svobode”.

    Zakaj v zadnjih 60 letih ni p. Knavs vodil, daroval svete maše za partizane? Zakaj takrat v prvih vrstah niso bili partijski funkcionarji.

    Smrdi po zlorabi.

    Eno je moliti za partizanske borce v času vojne ali po vojni za pokojne partizane, če pridejo k maši njihovi svojci, prijatelji. Drugo pa je narediti manifestacijo za politični vrh, ki mašo očitno zlorabi.

    Res je težko vedeti, kod je veren in kdo blefira in zlorablja. Lahko pa sklepamo iz dejanj zadnjih desetletij.

    Seveda je nevarnost, da politika instrumentalizira in zoži vero, tako kot je včasih vera zožila politika, okupirala politiko.

    Katera politika je zlorabila vero na Sveti Gori? Katera pa v Rovtah? V Rovtah so bili umrli kristjani, ki so umrli zaradi vere. Na Sveti gori pa se je šlo za obisk partijskega vrha, ki je verne partizane zlorablja PROTI VERI in jih še PROTI DELAVCEM.

    Če je Rožman šel maševati in blagosloviti slovenske vojake in so ga na koncu nacional-socialistični vojaki zlorabili z vsiljeno prisego – pa je tukaj pod vprašajem socialistična zloraba patra frančiškana, ki se slepi ,da spreobrača zakrknene komunistične zločince.

    Lepo je imeti mašo za umrle partizanske borce in njihove svojce, ki redno ali občasno gredo k mašam. Ne pa za ljudi, ki prezirajo Cerkev in to v medijih vedno jasno pokažejo. Kar naenkrat pa zaradi ustreznega spina naredijo hapening na Sveti gori in vanj potegnejo največjega naivneže v Cerkvi.

    Kristjani bi politiko morali jemati pozitivno, podobno kot vero. Iskanje skupnega dobrega v dialogu. Res pa je politiko totalitarno spridil socializem in jo naredil odurno, pokvarjeno. Mislim, da je neumno in nesmiselno iskati dialog s socialisti ali pričakovati njihovo vračanje k Bogu, Očetu, k Cerkvi. Oni se nam pridejo v Cerkev rogati.

  2. Pozabil sem napisati trditev, ki jo naivni pozabljajo:
    komunisti niso politiki. Ker oni politične nasprotnike pobijejo in se ne morejo iti politike. Diktatorji niso politiki. Tudi niso sogovorniki. Oni so psihopati in zločinci. Če se slučajno gredo dialog s teboj ( ker običjano se ga ne gredo, ker ga niso zmožni -in če se ga gredo, je to blef, manipulacija, glumaža), se ga ne gredo zato, ker te spoštujejo kot političnega nasprotnika, temveč ker te zlorabljajo, manipulirajo, ker si za njih samo kmet na šahovnici.

  3. Pavel, strinjam se s tabo. Ampak vseeno mislim, da je končni učinek maše izpadel zelo pozitivno.

    V dober namen p. Knavsa ne dvomim. Prepričan pa sem tudi, da so partijski funkcionarji zlorabili mašo za svojo medijsko propagando, vsaj večina. S tega vidika izgleda dejanje p. Knavsa naivno.

    Ampak, kadar je namen dober, Bog tudi slabe stvari obrne v dobro. Mislim, da se je pri tej maši jasno pokazala hinavščina teh funkcionarjev. Bili so pri maši, lepo govorili, dejanja pa nobenega. O tej maši se je tudi na tem portalu veliko pisalo in mislim, da je med kristjani prevladalo mnenje, kot ga opisujem.

    Torej si v resnici funkcionarji niso naredili propagande zase, kot so želeli, pač pa so se razkrinkali. Dvomim, da si bodo naslednje leto spet privoščili kaj takega.

    • V priliki povabljenih na svadbo, ki niso prišli v svatovskih oblačilil, je jasno rečeno, da so bili pogubljeni. Z dobrimi nameni je tlakovana pot v pekel, kot pravimo.
      Skrtaka pred Bogom je potrebno veliko več ,kot samo dober namen.

  4. Če ne bi kristjani stvari počeli z dobrim namenom, se ne bi ničesar dobrega zgodilo na tem svetu.

    Podrli bi temelj krščanstva, če bi kalkulirali ali se mi splača biti dober v verskem, političnem ali siceršnjem življenju.

    Dober namen mora biti že zaradi možnosti spreobrnjenja, ki je bistvo krščanstva.

    Jezus je izrecno poudaril, da se Bog najbolj razveseli, izgubljenega spreobrnjenca.

    Pri tem pa ni bistveno ali je resnični spreobrnjenec, saj nihče ne vidi v njegovo dušo, razen Bog.

    Kristjani moramo dati vsem jasno vedeti, da si želimo spreobrnjencev! To nam veleva evangelij!

  5. p. Knavs, nihče vam ne zameri tega o čemer pišete. Zato ne vem odkod vaš klic “bodite vendar kristjani”.

  6. Spoštovani g.Knavs:Svojci in prijatelji pokojnih partizanov zanje že ves čas molimo in duhovniki lahko brez težav za vse ali pa tudi poimensko za posameznike mašujejo že mnogo let.Ali ni malo čudno,da ste to možnost vi osebno odkrili šele zdaj?Še enkrat ponavljam:katoličani smo ena skupnost in ne potrebujemo zasebnih? partizanskih? maš-to bi smislu Evharistije,ki se vedno za VSE daruje tudi bistveno nasprotovalo.

  7. Lahko bi se že pred samim dogodkom poslalo tiskovno sporočilo z vabilom in tudi obrazložitvijo dogodka. In bi bil problem rešen. Tako pa sem dobil iz treh različnih virov informacijo o tem, da bo maša na Sveti gori. "Uradno" seveda nihče ni "vedel" ničesar. Nič čudno, da se je potem zgodila "baba čula baba rekla". In če je vse zavito v neko tančico skrivnosti, se lahko pojavi teza, da ima nekdo v tem primeru slabo vest. Osnovnega namena ne oporekam, prav je, da se daruje maša za padle partizane. Vendar je zgodba dobila ob tem precej grenak priokus, da so se v prvih vrstah narisali borčevski funkcionarji, sicer ateistično razpoloženi, ki niso pokazali kakšne volje po spreobrnenju, sicer bi morda lahko kakšno rekli o tem, kako je komunistični režim preganjal duhovnike (tudi na Primorskem – in to iste duhovnike, ki so jih prej preganjali fašisti). Skratka, borčevski funkcionarji so spet zgradili neko Potemkinovo vas in se pred ljudmi kažejo, kot da se jih zločini, storjeni pod rdečo zvezdo, niti najmanj ne tičejo. Morda bi bilo dobro, če bi fra Bogdan ob naslednji priliki na to opozoril.

  8. Posebej prav bi bilo, da bi se spominjali partizanov, ki so jih ubili njihovi tovariši. Ti so najbolj pozabljeni.

Comments are closed.