B. Cestnik, Slovenski čas: (Ne)sposobnost za dialog

13

Dvigovanje prahu zaradi neke (neprebrane) knjige

Ko je v začetku poletja 2015 pri založbi Družina izšel slovenski prevod knjige Nova levica in krščanstvo španskih avtorjev Contrerasa in Pooleja, so se v reviji Mladina odzvali z recenzijo izpod peresa Bernarda Nežmaha. Nežmah je med drugim zapisal: »Čeravno je delo pisano iz krščanske perspektive, pa ni napotek za mobilizacijo kristjanov, temveč racionalno soočenje s sedanjostjo.« Knjiga torej ni pamflet, ni aktivistični učbenik, ni pogrošna polemika, je »racionalno soočenje s sedanjostjo«. Ko smo prebrali Nežmahovo recenzijo, si nikakor nismo predstavljali, da se bo v pozni jeseni istega leta okrog te knjige dvignilo toliko prahu.

Kronologija

Ne bo narobe, če obnovimo kronologijo dogodkov. Najprej je založba Družina prijavila in objavila, da bo v okviru slovenskega knjižnega sejma (SKS) v Cankarjevem domu izpeljala debatno kavarno, na kateri bo predstavila knjigo Nova levica in krščanstvo, ter da bodo gostje kavarne Aleš Primc, Jožef Horvat in Branko Cestnik. Za martinovo v reviji Pogledi Katja Perat problematizira debatno kavarno. Istega dne izide podobna kritika napovedane kavarne tudi na spletni strani Mladine. Kaj je za Poglede in Mladino problematično? Od nastopajočih je zanje problematičen Aleš Primc, od vsebine pa, da se označuje novo levico kot »antropološko zmoto« ter da se relativizira pravico do splava. Problematično je tudi to, da se bo kavarna zgodila 25. novembra 2015, torej v predreferendumskem času.

Na dan predstavitve knjige na SKS v Cankarjevem domu sta se zgodila dva dogodka. Med samo predstavitvijo je skupina levičarskih aktivist prekinila govor Aleša Primca in zapela revolucionarno pesem Bratje, sestre, le k soncu, svobodi. Zadeva je izpadla nekoliko simpatično in (domnevno desna) publika je na koncu pesmi aktivistkam celo zaploskala. Huje je bilo, ko smo na spletni strani Dela prebrali izjavo pesnice Svetlane Makarovič o udeležencih debatne kavarne: »Bolj ko jih gledam, bolj mi je žal, da niso bili splavljeni, ko je bil še čas.«

Izjave Makarovičeve ni nihče od večjih medijev obsodil. Tudi ko se je okrog novega leta govorilo in nastopalo proti zažiganju knjig, se ni omenilo pesničinih grdih besed o ljudeh, ki so zgolj debatirali o neki knjigi. Nasprotno. Da predstavitev knjige Nova levica in krščanstvo ni bila primerna za SKS ter da je bila namen predstavitve provokacija, uperjena proti splavu, se je v naslednjih tednih zasidralo v levem mnenjskem polu. To potrjujejo omembe v raznih komentarjih; denimo, Miha Mazzini še 4. januarja 2016 na Siol.net piše, da so se »o splavu pogovarjali trije moški«.

Nauki zgodbe

Kakšen je nauk dogodka? Kaj lahko sklepamo?

Prvič: Zdi se, da knjige Nova levica in krščanstvo nihče od najbolj glasnih kritikov debatne kavarne ni prebral. Napad na debatno kavarno je bil bolj napad na debatno kavarno in napad na ljudi kot pa napad na knjigo in njeno vsebino. Šlo se je veliko bolj ad personam kot pa ad rem. Ob vsem moraliziranju in zgražanju, češ, kako nizka je raven debat na spletnih forumih, smo v primeru Nove levice in krščanstva videli, kako zna tudi novinarska in kulturna elita poseči po tipično forumaškem obračunavanju z drugače mislečo osebo. Ni važno kaj (ad rem) govoriš, važno je, da ti (ad personam) ne smeš govoriti. Če je Nežmah povedal, da knjiga Nova levica in krščanstvo ni mobilizacijski pamflet, pač pa racionalna refleksija, so nasprotniki in kritiki dogodka v Cankarjevem domu pokazali, da jih ravno racionalna refleksija ne zanima.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


13 KOMENTARJI

  1. Mimobežna opazka: navedeni Mazzinijev komentar in še bolj izjava Makarovičeve pričata kako Slovenija drsi v ekstreme. Mazzini in Makarovičeva sta človeka, katerih mnenja so bila še 10 ali 20 let nazaj simpatična večini. Zdi se, da se je skrajna polarizacija začela z odkritjem Hude jame leta 2009, ki je na desni poglobilo averzijo do levice, na levi pa strah pred desnico, ki ga kompenzirajo po načelu najboljša obramba je napad. Od nestrinjanja do odkritega sovraštva smo prišli v le šestih letih. Kam to pelje?

    • Zelodko: “… Zdi se, da se je skrajna polarizacija začela z odkritjem Hude jame leta 2009, ki je na desni poglobilo averzijo do levice, na levi pa strah pred desnico, …”
      ========================

      Ravno obratno.

  2. V družbi, kjer moč argumentov vse bolj zamenjuje argument moči, je to znak, da počasi drsi v (mehkejšo obliko) totalitarizma.

  3. Nikoli nisem mogel razumeti okrutnega sovraštva, ki je povzročilo medvojne in povojne poboje pri nas. Ob zadnjih dogodkih v svetu in pri nas pa so mi na stara leta stvari jasnejše. Kako lahko ženska, pisateljica otroških povesti izusti tako okrutno misel (spomnimo se na film, ko se zarodek med splavom obupno brani mesarjenja)! Kako lahko nekdo ponosno reže vratove in seka glave! Kriva je totalitarna ideologija, ki tako pohabi človeško dušo. Žal je sestavni del tako islamskih kot levih misli. V vsakem levičarju se žal potuhnjeno skriva želja po totalitarizmu.

    • Totalitarna ideologija pade na plodna tla pri mladostnikih (ali starostnikih), ki nikoli niso odrastli zaradi razlicnih razlogov. Morda ker niso dobili podpore staršev ko so jo potrebovali še kot otroci, kot taki so postali dovzetni za razne odvisnosti kot tudi ideologije. S temi vzpostavijo nekakšno vzajemnost.

  4. Dejansko je njihov miselni diskurz ukinjanja racionalne refleksije, nezmožnost ali neodklanjanje opazovanja istega predmeta z različnih perspektiv, tega da pogledaš obe plati medalje.

    Nepripravljenost gledati podobne fenomene z istimi kriteriji, soditi z enotnimi vatli. Stalno postavljanje ideoloških plašnic, kjer se ve, da je na levi vse dobro in na desni vse slabo.

    Posebej viden izraz te dogmatske mentalitete, ki ni sposobna v karkoli podvomiti in česarkoli relativizirati in so ji tuje osnove dialektičnega mišljenja ( pa čeprav jih je povzemal celo njihov Marks) so oddaje večnega Marcela Štefančiča Jr. na slovenski nacionalki.

    • Mogoče sem tu oster v oceni ( naše ideološke levice), ampak kako drugače sodit take, ki jim je na eni strani par odrezanih svinjskih glav pred gradbiščem mošeje ( seveda neokusno početje) skoraj konec sveta, pred leti so pa polno podpirali kot “kulturno dejanje” zažig strunjanskega križa in blasfemijo s postavljanjem podgane namesto Jezusa v naročje Brezjanske Marije.

      Kulturna ministrica Širca je imela reprodukcije te žaljive svinjarije celo obešeno na steni svojega urada. Sram jih naj bodi in sram naj bodi Svetlano Makarovič!

    • Marx je vpeljal dialektiko materializma; to je pa ravno točka zloma dialektičnega mišljenja. Ravno na materializmu postane dialektika neuporabna, mišljenjsko, logično. Deluje izkjučno v domeni marksizma, oz. Marxa osebno. Ironično, pravzaprav.

  5. Berem danes v Nova TV, zame je to novica, da je v zadnjem letu izvršeno nekaj deset vlomov in kraj v župnišča in cerkve širom Slovenije, največ na Gorenjskem, da je dvojica zamaskirnacev pri tem fizično napadla in s solzivcem onesposobila prisotnega birmanca, da so se župnika nekje drugje nasilniki pri vlomu lotili s kovinskim kolom.

    Ampak to ne berem in gledam v enem od glavnih dominantnih medijev, blizu oblasti in levici. Oni nič o tem. Čisto nič. O konkretnih dejanjih in ogrožanju življenj kristjanov. Veliko pa, nasprotno, o domnevni ogroženosti muslimanov v Evropi in pri nas. Čeprav se jim vsaj pri nas še ni skrivil niti en las na glavi ( kar je sicer dobro in naj tako ostane).

    Včasih pišejo, pripovedujejo tudi o ogroženosti Judov in pri tem razlog njihovega izseljevanja iz Evrope pripišejo desnim skrajnežem, čeprav sva dejstva govorijo, da gre predvsem za strah pred islamisti.

    Tistega radikalnega voditelja salafistov z Jesenic delajo pa za medijsko zvezdo. Nemara v kratkem postane gorenjski dopisnik ali uradni komentator nacionalne TV.

    ps. O tem, kako malo se poroča pri nas o preganjanju, trpljenju, pobijanju kristjanov danes na Bližnjem Vzhodu in drugod po svetu, najbrž postaja jasno vse večim. Ko kakšen BokoHaram ali ISIS pobije celo vas, naši mediji praviloma zamolčijo podatek, da so bili pobiti kristjani. Pobiti ravno zato, ker so kristjani. S strani muslimanskih ekstremistov. Zamolčijo tudi, ti na FDV izšolani kadri, da obratnega fenomena, katoliškega terorizma danes v svetu med 1,5 milijarde katolikov ni. Je neeksistenten.

    O dejstvih, ki se ne vklapljajo v njihovo laicistično ali nihilistično levičarsko vizijo sveta, ne govorijo. Ta dejstva so tabu slovenske levice.

  6. Normalnih levičarjev in desničarjev skorajda v Sloveniji ni.

    So samo gospodovalni levi in desni socialisti. Ki so enkrat osladni ali frustrirani hlapci, drugič zlobno-zatiralski gospodovalci.

    Kdor je komunikativen in razumen, ima tudi take izkušnje kot jaz.

    • Res je, v Sloveniji smo bolj ali manj pohabljeni, če gledamo duha. In ozdravitev? To vrsto pohabljenosti lahko pozdravi samo Bog. A Boga izganjamo iz naše sredine, še celo iz nekaterih cerkva …

Comments are closed.