B. Cestnik, Družina: Svetost grobov

Človek je postal človek, ko je začel pokopavati svoje rajne

Pravijo, da se je civilizacija rodila z uporabo orodja in ognja. To dognanje lahko dopolnimo z dodatnim vprašanjem. Če orodje in ogenj pomenita tehnični prelom, po katerem smo ljudje v pradavnini iz gozdnega krdela zrasli v urejeno ljudstvo, kaj je potem duhovni prelom? Ponuja se več odgovorov. Človek je postal človek, ko je začel izgovarjati besede. Človek je postal človek, ko sta moški in ženska začela nadzirati spolni nagon in sta ustvarila stabilno zvezo ter družino (ta razlaga je še najbližja svetopisemskemu »in bosta eno telo«). Človek je postal človek, ko je začel strmeti v zvezde in se je v njem rodil občutek za vzvišeno.

Ob tem antropologi poudarjajo še to: Človek je postal človek, ko je začel pokopavati svoje rajne in označevati kraj pokopa. Ko smo ljudje trupla drugih ljudi začeli dojemati kot nekaj svetega, smo odločno prestopili mejo, ki loči živalsko in človeško. Ko smo kraj pokopa svojih rajnih zaznamovali ter se tja vračali s spoštovanjem, je nastopilo nekaj, čemur lahko rečemo prvinsko versko obnašanje, občutek za presežno, slutnja nesmrtnosti.

Nič nenavadnega potemtakem ni, da tiranske in zločinske družbe, ki se odrečejo človeškemu in se vrnejo v območje živalskega, to pokažejo tudi z zaničevanjem trupel in z izbrisom grobov.

Več lahko preberete v Družini.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.