Pred mesecem dni so mediji poročali o nenavadnem dogodku v Norveškem narodnem parku. Strela je ubila 323 severnih jelenov. Zadeva je toliko bolj nenavadna, saj strokovnjaki domnevajo, da je bil dovolj en sam udar, da se je sprostila ogromna ubijalska sila. Narava je pokazala svojo dih jemajočo moč. So pojavi, ki še vedno vzbujajo »religiozni strah«.
Dolgo je veljalo, da je strela nekaj nadnaravnega, nekaj, s čimer upravlja Bog sam. Ko smo kristjani v novem veku počasi že sprejemali znanstveni pogled na svet, smo se še najdlje »upirali« prav pri streli. »Sonce, dež, gibanje planetov … da, to so naravni pojavi,« smo rekli. »Toda strela. Strela pripada Bogu in Bog sam z njo upravlja.«
Pomembno je bilo zato delo ameriškega znanstvenika Benjamina Franklina, ki je leta 1749 dokazal, da je strela električni pojav. V Evropi je češki duhovnik Prokop Diviš leta 1754 prvi postavil strelovod. A zadeva ni bila lahka. Na Nemškem se je sprožila resna razprava, ali se ljudje smemo pred strelo zaščititi. Tradicionalno verni so še naprej vztrajali, da se ne smemo, ker bi s strelovodom posegali v božje delovanje. Strelovod bi žalil Boga. Zmagalo je prepričanje, da če se zaščitimo pred drugimi naravnimi pojavi, kot sta mraz in dež, se smemo zaščititi tudi pred strelo. Posebna teološka komisija je leta 1770 dovolila izgradnjo prvega strelovoda na Nemškem. Postavili so ga ob cerkvi sv. Jakoba v Hamburgu.
Več lahko preberete na druzina.si.
