Bl. Antona Martina Slomška Slovenci in Slovenke vidimo kot narodnega buditelja, kot daljnovidnega varuha našega jezika in kulture, velikega šolnika ter zarisovalca precejšnjih kilometrov naših severnih meja nekaj desetletij, preden jih je z orožjem ubranil general Maister. Na Slovenskem stežka najdemo koga, ki v Slomšku ne bi prepoznal prvovrstnega in tudi politično zelo učinkovitega domoljuba.
Manj poudarjen je njegov odnos do tujega, neslovenskega, nemškega. Je Slomšek, zato ker je imel zelo rad Slovence, imel manj rad Nemce? Je bil Slomšek, lavantinski škof, pastoralno zanemarjal nemško govoreči in nemško čuteči del njemu zaupanih duš? Je Slomšek, član avstrijskega škofovskega zbora, sprt z nemškimi kolegi? Nič od tega. Slomšek se je pastoralno trudil za Nemce, avstrijski škofje so ga spoštovali, vplivni solnograški nadškof ga je podpiral v vsem, tudi v politično delikatni nameri, da preseli sedež škofije v »slovanski« Maribor.
Domoljubje v primeru Slomška ne pomeni biti v spopadu s tujim, se pravi, biti »proti« nemškemu, pač pa pomeni biti »za« slovensko. Slomšek je bil velik domoljub, toda z idejo naroda ni bil čustveno in intelektualno obseden. Domoljubje da, nacionalizem ne – to je prava formula.
Več lahko preberete na druzina.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
