B. Cestnik, domovina.je: Pomanjkanje duhovnikov. Kje so rezerve?

24

Kakorkoli že, v Cerkvi na Slovenskem smo zaradi vse manj duhovnikov pred velikimi preizkušnjami in spremembami. Na preizkušnji so tako škofje kot duhovniki in laiki.

Škofe tare velika skrb, kako župnijam zagotoviti duhovnikov in s tem omogočiti, da bo pastoralna in zakramentalna dejavnost normalno tekla. Duhovniki vse bolj postajajo lik, ki ga je dunajski pastoralist Paul Zulehner že pred desetletjem duhovito imenoval “der Blaulichtpfarrer” – župnik z modro lučjo; torej župnik, ki bi moral na svojem avtu imeti modro luč kakor policija, saj po cestah vse bolj hitro divja od cerkvice do cerkvice, da opravi ta ali oni obred. To je vsepovsod navzoči župnik, ki na koncu nima časa za kakovostne pastoralne in osebne odnose, zaradi aktivizma pa tudi peša v molitvenem življenju.

Jasno je, da odgovor na krizo ne more biti pastoralno-personalna politika mašenja lukenj in pretvorba duhovnika v cestnega dirkača. Ampak ravno slednje je trenutno na Slovenskem glavna pastoralna taktika. Zadeve so na meji med občudovanjem in zgražanjem. Na Celjskem, na primer, imamo hribovskega župnika, ki je pri 82 letih prevzel še eno hribovsko župnijo. To ni vse. Dodatna župnija je od prve oddaljena celih 26 km. Občudujem ga, ker je to storil na lastno pobudo. Zgražam se, da smo tako daleč prišli, da morajo duhovniki garati v svojih častitljivih letih tako rekoč do zadnjega diha.

Ljubeči kremplji laikov

Tu so še ljubi laiki, ki so zlasti na podeželju zelo vezani na tradicijo oz. na urnike in navade, ki “so vedno bili”. Nekoč sem v župniji, kjer župnikujem, ker v nedeljo nisem našel duhovnika za zamenjavo, eno mašo vseeno imel po urniku, za drugo pa prosil, naj gredo v sosednjo faro. Doživel sem fiasko. Velika večina ljudi, ki sicer hodijo redno k drugi maši, to nedeljo enostavno ni šla k nobeni maši. Kajti če gredo k maši v 3 km oddaljeno sosednjo faro na sever ali v ono 6 km oddaljeno na jug, so tam “prišleki”. Počutijo da se neugodno, pravijo.

Hočem reči, stoletne meje far, tudi določena tekmovalnost med slednjimi, čustvena navezanost na domači zvonik, tradicija kot pomembno ponotranjeno vodilo so dejavniki, ki še kako vplivajo na pojav “župnika z modro lučjo”. Skratka, naj ima raje duhovnik štiri ali pet nedeljskih maš, le da bomo vsi imeli “svojo mašo” pod domačim zvonikom!

Laiki imajo zelo radi duhovnika, ki se žrtvuje za njih. Ljubeče ga objemajo. Povsod ga hočejo imeti zraven. Toda premalo jih pomisli na duhovnikovo utrujenost, živčnost, zdravo prehrano, potrebo po počitku, zdravje … Zgodi se, govoril bom zase, da so seštevki vseh pričakovanj laikov do duhovnika, faranov do župnika, kakor ljubeči kremplji. Ljubeče te stiskajo, ti pa na kakšnem notranjem organu že krvaviš.

Več lahko preberete na domovina.je.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


24 KOMENTARJI

  1. Glede zgroženosti, “da morajo duhovniki v častitljivih letih delati do zadnjega diha” se ne strinjam s poanto Cestnika. Najbolj, daleč najbolj me prepriča prav tak duhovnik. Ne pa oni, ki se mu mudi v penzijo, da bo imel mir.

    Druga zadeva, kjer sem pa na njegovem stališču, je pa reakcija vernikov ob dejstvu da ena maša v domači fari, h kateri so navajeni hoditi, odpade. Človek ne ve, ali bi se smejal ali jokal, če je rezultat to, da teh ljudi tisto nedeljo pač ni k maši. Podobno si mislim tudi o navadi Slovencev, ki hodijo doma k maši, na počitnicah pa pač ne. Posebej če niso v Sloveniji, bi bilo za njih škandal iti k maši. 🙁

  2. Duhovnikov je dvoje vrst. Eni so gledališki igralci, ko pravijo: “To je moje telo, ki se daje za vas!” Eni pa to čisto resno mislijo.

    Mi laiki, navadni amaterji pa od profesionalcev zahtevamo več. Ja, to so naši kremplji, ki ljubeče objemajo profesionalca. Utemeljitev najdete na https://www.youtube.com/watch?v=kIgbJo4Ibk0 !

  3. “Laiki imajo zelo radi duhovnika, ki se žrtvuje za njih. Ljubeče ga objemajo. Povsod ga hočejo imeti zraven. Toda premalo jih pomisli na duhovnikovo utrujenost, živčnost, zdravo prehrano, potrebo po počitku, zdravje … ”

    Živim v župniji, ki se je v manj kot letu dni poslovila od dveh duhovnikov, ki nista dočakala niti 45 let. Najprej je umrl naš župnik. Štirih nedeljskih maš, dveh na podružnicah – nobena ni od župnijske cerkve oddaljena niti 5 km – ni zmogel sam. Kot duhovni pomočnik mu je z eno mašo pomagal župnik sosednje župnije, ki je po smrti našega župnika prevzel za pol leta tudi našo župnijo. Ko smo dobili novega župnika, ki zaradi pritiska vernikov ni uspel z racionalizacijo, je sosednji nadaljeval s pomočjo do svoje smrti. Oba sta odšla v najlepših letih, sredi dela, ko bi, če bi jima bilo dano živeti bolj urejeno in zdravo, lahko delovala še veliko let.

    Molitev za duhovne poklice in svetost duhovnikov ni dovolj, moliti in skrbeti bo treba tudi za zdravje duhovnikov (zdrava prehrana, rekreacija, primeren počitek). Pa še za modro odločanje škofov pri uveljavljanju novega sloga in razumevajoč odnos vernikov po župnijah.

    • To pa gotovo drži. Na zdrav slog življenja bi jih morali pripravljati že na lemenatu, če ga prej niso bili deležni. Niti ni nujno tak luksuz in egocentrizem zdrav slog življenja, ne časovno, ne materialno. Hoja, kolo, redni izleti v gozd in gore, nekaj sadja in zelenjave z župnijskega vrta …

  4. je rezultat to, da teh ljudi tisto nedeljo pač ni k maši.
    ==================
    Zato ker je vernost postala vse bolj malikovanje. Malikovanje cerkve in župnika. Seveda, ne moreš iti kar v sosedno faro. Tam je drug malik.
    Vse to pa, ker je družba odrinila vero in je ostala samo še navada ali svetohlinstvo.
    Dober razmislek bi bil 800 sodnih procesov, ki jih je Cerkev izgubila, vse do zadnjega. Kako boš sledil pastirju, ki so ga zaprli? Nihče več ne verjame v pravico. Torej tudi vere ne more imeti. Pravičnost v Sloveniji je umrla. Tudi v Cerkvi. O pravičnosti se govori samo v smislu razdelitve dobrin. Povsem izkrivljeno. Pravica ni za v žlico. Toda teh globin v Sloveniji ni več. Niti pri škofih je ni. Pri nobeni maši ne slišiš nič o tem. Samo psihoterapevtiziranje o čustvih, sočutju, prijaznosti…
    Čudovito je poslušati 80 letnega župnika. Seveda pa je lahko samo pomočnik, pri teh letih. Žalostni so domovi za ostarele župnike, kjer samevajo in čakajo na smrt, pa toliko bi imeli za povedat, zlasti mladim.

  5. Prenašati vso krivdo za sekularizacijo Slovenije na ramena slovenskih katoliških duhovnikov je nepošteno in absurdno. Nasprotno, hvaležni bi lahko bili, da jih imamo še toliko in toliko dobrih duhovnikov.

    Marsikatera zahodna država nam bi jih zavidala. Celo zelo tradicionalno katoliške, kot je recimo Bavarska, kjer so verniki hvaležni že, če jim pripeljejo kakšnega, ki govori polomljeno nemščino iz Poljske ali Afrike. Ja, hvaležni so za to, mi pa nergači, namesto da bi razmišljali, kako smo jim lahko v pomoč.

    • Lepo si to povedal. Saj za sekularizacijo je kriv komunizem. O tem ni dvoma.
      Za šibek odpor, za to da smo bili tako lahek plen, pa kaj naj rečem, pastirska služba je to. Volkovi so pokradli ovce. Krivda gor ali dol, bedna je prazna ograja.

      • Vprašanje, katera fara je tvoja in koliko poznaš druge. A tako kritično s praznimi ogradami vendarle marsikje na Slovenskem ni, se v nedeljah še kar napolnijo, tudi z mladimi in otroci.

        Primerjave statistik z leti nekje pred 1970 so pa res porazne. A ne samo pri nas. Letos sem obredel kar nekaj dalmatinskih krajev in ne povsod, ampak ponekod doli so pa katoliške ograde res precej bolj polne in so skoraj v vzponu. V Vodicah npr. je bila ne majhna cerkev v nedeljo zvečer ne samo do zadnjega kotička polna, ampak je tudi zunaj odprte cerkve vsaj še tako velika množica kot znotraj zbrano sledila mašnemu obredu. To pa redko v Sloveniji doživiš.

        • Poanta je v tem, da je prazna ograda tudi pastirju v sramoto. In te ponižnosti, ki je potrebna da sprejmeš realnost, ne vidim. Nasprotno. Celo ti, skušaš relativizirati problem.
          Klobuk dol pastirjem. Toda razdejanje je veliko.

  6. Vračamo se k prvotni Cerkvi, ko ni bilo duhovnikov. Zgolj učenci.
    Cerkev se je potem povezala z rimsko oblastjo in z duhovniki in škofi naredila vojaško hierarhično inštitucijo.

    Danes ko krščanska vera ni več državna vera, ampak je to religija pravic (socializem) in tisoče drugih praznoverij, slepovernosti in malikovanj (tudi znotraj Cerkve, kar piše Zdravko). Enostavno je ta oblika postala slepa veja.

    • Z obliko se jaz strinjam. Oblika je meni vredu. Celo super. Toda pokorščina je izgubila pred suženjstvom. Voljno suženjstvo zmaguje. In to ne suženjstvo Bogu, ampak nadrejenim in še posebej svetni oblasti. Tako pa ne bo šlo. Bog ne rabi sužnjev ampak svobodne.

    • Tisoče drugih praznoverij, slepovernosti in malikovanj? Pa ja ne. Morda v Luthrovih časih, pa še to ne tisoče. Moraš biti konkretnejši, da nas razsvetliš.

      Stvari, ki so se v Cerkvi razvijale, so se razvijale počasi, skozi 2 tisočletji. Če so do zdaj ta čas preživele, je velika verjetnost, da so smiselne in dobre. Da bi bilo škoda kar pometati z njimi.

      Kogar ne zadovoljujejo ( morda ga sicer ne zadovoljijo, ker ima premalo znanja, premalo kultiviranosti, premalo razvitega občutka za lepo, dobro) ima znotraj Cerkve precej svobode, da skuša razviti nove oblike molitve in krščanskega udejstvovanja.

      Torej ustvarjanje novega znotraj Cerkve, ne destrukcija tistega, kar ni uglašeno po naših notranjih strunah, a morda drugim ogromno pomeni. ( Bog ne daj recimo, da bi meni, v tem pogledu konzervativcu, med mašnim obredom namesto tradicionalne cerkvene glasbe nekdo skušal vsiliti nek rap ali techno.)

  7. B. Cestnik, domovina.je: Pomanjkanje duhovnikov. Kje so rezerve?
    ===============

    A ste poskusili na Zavodu za zaposlovanje?

    • Ne sodi pod to temo, ker sem zgornji post napačno prilepil, bom pa vseeno odgovril na to vprašanje.

      Preden sprašuješ z omenjenim vprašanjem moraš imeti na voljo vsaj štiri podatke.

      Koliko denarja imajo posamezni migranti
      Ali dvigujejo iz svojega osebnega računa
      Koliko dvigujejo

      in koliko denarja imam jaz

        • Zdravko: “Zate vem, da ga nimaš. Tako ne govori nekdo, ki ga ima.”
          ===================

          Ta tvoj argument je brez vsake vrednosti, ker si tako trdil še preden sem ti pokazal, da potrebuješ vsaj 4 podatke.

  8. Uh, tako hudo, da je? Bere se prav grozljivo. Malo me vse skupaj spominja na tisto psihozo s starši, ki na roditeljske sestanke hodijo s svojimi odvetniki. Časi so se spremenili..

    Tud sam sem že doživel mogoče malo lažjo izgorelost zato razumem in sočustvujem. Dobro pa je to, da se najbrž še da kaj popravit. Pri sebi in mogoče se da tudi z župljani kej zmenit. Rešitev pa se v taki situaciji mora najti, ker se stvari samo nalagajo in prej ali slej mora tudi popustit. Je žalostno, da ljudje ne hodimo več k maši ampak samo več mašne rutine tega zagotovo ne bo popravilo. Dobra stran je, da imate župniki vsaj dovolj prostora kamor lahko povabite ljudi.

Comments are closed.